Profimedia

##IMAGE-4072982##

Bolezen ne izbira, pravijo, in gotovo je bil vsak izmed nas že kdaj bolan. Nekateri lažje, drugi pa, ki niso imeli te sreče, so pristali v bolnišnici. In prvi stik je bil seveda z medicinsko sestro ali medicinskim tehnikom, ki so te spremljali tudi ves čas zdravljenja, skrbeli zate in bili vedno prvi, ki so opazili tvoje počutje, izboljšanje, včasih pa tudi poslabšanje zdravja in zdravnikom poročali o svojih opažanjih. Kljub mogoče naši slabi volji, celo zadirčnosti, seveda zaradi bolezni in bolečin, ki jih ta prinaša, so vse potrpežljivo prenašali z nasmeškom in vedno našli besede, ki so nam dajale pogum.

Kot vsi vemo živimo v času pandemije korona virusa, ki nas ustrahuje psihično, še huje pa, da nas napada tudi fizično, izčrpava naše zdravje in na žalost tudi jemlje življenja. In medicinske sestre in medicinski tehniki so v prvi bojni črti in v nevarnosti okužbe, ko nas prvi sprejmejo v bolnišnici. Ker je virus zelo agresiven, so se morali odpovedati svojim družinam, partnerjem in otrokom, da jim ne bi prenesli to zlo današnjega časa. Spet potrpežljivo skrbijo za nas, nas tolažijo, opogumljajo in vnašajo optimizem. Torej so res pravi angeli v belih haljah na Zemlji. Pravzaprav pa je njihovo poslanstvo skrb za ljudi od rojstva do smrti.

Marsikdo bo rekel, saj so si vendar sami izbrali ta poklic, vedeli so kaj lahko pričakujejo. Že res, toda brez empatije, ki je v njih, tega poklica nikakor ne bi mogli opravljati. Sicer pa tudi ves študij ne more prikazati resničnost, ki se sedaj dogaja.

Prav je, da se 12. maja spomnimo na njihov praznik, Mednarodni dan medicinskih sester in tehnikov.

12. maja 1820 se je v kraju Florence v Angliji rodila prva medicinska sestra na svetu. Bila je humanistka in ustanoviteljica modernega sestrinstva, Florence Nightingale. Njena družina se z izbiro tega poklica ni strinjala, saj je v tistih časih bilo nekaj nepojmljivega, sramotnega, da bi ženska opravljala ta poklic. Kljub temu je vztrajala, doštudirala in začela javnost seznanjati z slabimi razmerami v bolnišnicah. Predvsem pa je veliko pripomogla k zmanjšanju smrtnosti ranjencev v Krimski vojni, ki so zaradi slabih higienskih razmer in pomanjkanju zdravil množično umirali. Iz Turčije, kamor je odšla kot prostovoljka, je v domovino pošiljala pretresljive novice o obupnem stanju v zdravstvu in ljudi osveščala o pomembnosti higiene. V njenem imenu so zato ustanovili sklad za usposabljanje medicinskih sester. Z vsem svojim bitjem je bila predana svojemu delu, tako da je tudi zavračala snubitev in poroko, ker bi jo to oviralo.

Pri nas je bila prva šolana medicinska sestra Angela Boškin. Rodila se je 6. junija 1886 v Pevmi pri Gorici. Izhaja iz kmečke družine, študirala je na Dunaju in po vrnitvi s Slovenijo dobila službo na Jesenicah. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke in otroške dispanzerje. S ponosom jo lahko postavimo med najbolj zaslužne v zgodovini zdravstva in zdravstvenega varstva v Sloveniji.

Kakor vidimo, so medicinske sestre in tehniki pomemben steber zdravstva, prav je, da so za to ustrezno plačani. Ob njihovem prazniku jim čestitamo.