Križanke, glasba ali družabne igre: Kaj res koristi možganom?
Miselna aktivnost lahko pomaga ohranjati kognitivne sposobnosti. Pri demenci pa je pomembno predvsem, da dejavnosti prilagodimo posamezniku.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Reševanje križank, učenje novega jezika, igranje šaha ali preprosto pogovor o starih spominih, vse to zahteva sodelovanje možganov. Toda ali lahko z miselnimi vajami res preprečimo demenco?
Kaj kažejo raziskave?
Raziskave pravijo, da lahko kognitivno treniranje izboljša nekatere sposobnosti, denimo spomin, pozornost ali hitrost obdelave informacij. Ni pa dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da križanke, sudoku ali katera druga posamezna "možganska vaja" preprečujejo demenco. Alzheimer's Society opozarja, da lahko trening izboljša predvsem tiste naloge, ki jih vadimo, njegov dolgoročni vpliv na tveganje za demenco pa še ni dokončno pojasnjen. Kljub temu možganov ni treba pustiti počivati.
Svetovna zdravstvena organizacija je v novih smernicah iz leta 2026 med ukrepe za zmanjševanje tveganja kognitivnega upada vključila tudi kognitivno treniranje, kognitivno stimulacijo in družabne dejavnosti pri odraslih z normalnimi kognitivnimi sposobnostmi ali blago kognitivno motnjo.
1. Naučite se nečesa novega
Nov jezik, glasbilo, plesni koraki ali povsem nov hobi od možganov zahtevajo pozornost, pomnjenje in prilagajanje. Ni nujno, da izberete zapleteno dejavnost. Pomembneje je, da vas nekaj zanima in da predstavlja ravno pravšen izziv.
Pri zdravih ljudeh je zato smiselno izbirati dejavnosti, pri katerih se morajo možgani učiti nečesa novega, namesto da vedno znova ponavljamo samo nalogo, ki jo že dobro obvladamo.
2. Križanke in sudoku imajo svoje mesto
Križanke, sudoku, sestavljanke in druge miselne igre so lahko zabaven način za ohranjanje miselne aktivnosti. Možganski trening nas lahko naredi predvsem boljše pri nalogah, ki jih redno vadimo, ni pa dokazano, da bi že samo reševanje križank preprečevalo Alzheimerjevo bolezen ali druge oblike demence.
Pri osebi z demenco je še pomembnejše, da naloga ni pretežka. Če križanka, ki jo je nekdo nekoč oboževal, začne povzročati frustracijo, jo lahko rešujete skupaj ali izberete preprostejšo različico.
3. Družabne igre združujejo več stvari naenkrat
Šah zahteva načrtovanje in strategijo, pri preprostejših igrah pa je treba spremljati pravila, šteti, čakati na potezo in se odzivati na druge igralce. Poleg miselnega izziva imajo družabne igre še eno veliko prednost: druženje.
To je pomembno, saj WHO med dejavnike, povezane z večjim tveganjem za demenco, uvršča tudi socialno izolacijo. Zato je lahko dejavnost, pri kateri se človek hkrati smeji, pogovarja in razmišlja, koristnejša od samotnega reševanja vedno enake aplikacije.
4. Pogovor o starih spominih
Pri ljudeh z demenco so lahko starejši spomini dlje časa bolje ohranjeni kot dogodki iz neposredne preteklosti. Fotografije, znana glasba, predmeti iz mladosti ali družinski album lahko zato spodbudijo pogovor in priklic spominov.
Tako imenovana reminiscenca se uporablja tudi pri podpori ljudem z demenco. Alzheimer's Society navaja, da lahko pogovor o preteklih dogodkih s pomočjo fotografij, predmetov ali glasbe pomaga človeku povezovati svojo življenjsko zgodbo ter krepi občutek identitete in povezanosti z drugimi.
5. Glasba, ples in petje
Miselna stimulacija ni nujno videti kot šolska naloga. Poslušanje najljubše glasbe, petje ali ples vključujejo spomin, pozornost, gibanje in čustva. Če je človek glasbo vedno oboževal, je takšna dejavnost lahko bistveno prijetnejša kot siljenje v sudoku, ki ga nikoli ni maral. Pri demenci je prav to bistveno: dejavnosti naj izhajajo iz človekovih interesov, sposobnosti in preteklih navad.
6. Tudi kuhanje in gospodinjska opravila štejejo
Priprava preprostega obroka, zlaganje perila, zalivanje rastlin ali delo na vrtu se morda ne zdijo kot »vaje za možgane«, vendar zahtevajo načrtovanje, gibanje, prepoznavanje predmetov in izvajanje zaporedja dejanj.
Alzheimer's Society prav kuhanje, gospodinjska opravila in vrtnarjenje navaja med dejavnostmi, pri katerih lahko ljudje z demenco ostanejo aktivni in vključeni, dokler so naloge varne in prilagojene njihovim sposobnostim.
Poleg stimulacije je pomemben tudi občutek, da človek še vedno sodeluje pri vsakodnevnem življenju.
Pri demenci obstaja tudi strukturirana kognitivna stimulacija
Obstaja tudi kognitivna stimulacijska terapija (CST), pri kateri ljudje z blago do zmerno demenco sodelujejo v strukturiranih dejavnostih, namenjenih spodbujanju mišljenja, spomina, koncentracije in komunikacije. Vključuje lahko pogovor o vsakdanjih temah, spominih, besedne naloge, glasbo in druge dejavnosti.
Pregledi raziskav kažejo, da lahko kognitivno treniranje pri ljudeh z blago do zmerno demenco prinese določeno izboljšanje splošnih kognitivnih sposobnosti in nekaterih posameznih spretnosti, vendar učinki niso enaki pri vseh.
Najpomembnejše pravilo: ne povzročajte občutka neuspeha
Pri osebi z demenco cilj ni dokazati, koliko še zmore. Če je naloga pretežka, lahko povzroči frustracijo, strah ali občutek neuspeha. Takrat je bolje zmanjšati zahtevnost, pomagati pri posameznem koraku ali dejavnost zamenjati.
Če človek ne more več sam prebrati časopisa, mu lahko nekdo prebere krajšo zgodbo. Če ne zmore sestaviti cele sestavljanke, lahko pomaga poiskati določene koščke. Če ne more več pripraviti kosila, lahko opere zelenjavo ali pogrne mizo.
Slovenska strategija obvladovanja demence prav tako poudarja individualni pristop, ohranjanje dostojanstva in čim daljšo vključenost ljudi z demenco v vsakodnevno življenje in skupnost. In še nekaj: za zdravje možganov niso pomembne samo križanke. Redno gibanje, zdrava prehrana, druženje, opustitev kajenja ter dobra urejenost krvnega tlaka, sladkorja in holesterola imajo prav tako pomembno vlogo.
