Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bile v zadnjih petih letih (2013–2017)štiri bolnišnične obravnave zaradi vročinske in sončne kapi: »V tem istem obdobju nismo zabeležili primera smrti zaradi vročinske in sončne kapi. Vendar pa v obdobju vročinskih valov opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 % več primerov smrti. Največ primerov smrti zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom,« sta pojasnili dr. med., spec. jav. zdrav. Ana Hojs in Simona Perčič iz NIJZ.

Vročinski udar je lahko usoden

Sogovornici pojasnita, da je vročinski udar oziroma vročinska kap ena od pojavnih oblik pregretja telesa: »Prizadeti se običajno ne poti več, takrat je koža vroča in suha, telesna temperatura presega 40 °C, prizadeti ima lahko krče, neobičajne, nehotene gibe, motnje ravnotežja, pojavijo se motnje zavesti, ki se lahko stopnjujejo od zmedenosti do slabše odzivnosti do nezavesti in smrti.«

Znaki dehidracije

»Prvi znaki vročinskega udara so žeja, suha usta, slabša napetost kože (turgor), utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina in malo temnejši urin. To so znaki blage dehidracije pri odraslih, ki kažejo, da moramo nujno popiti tekočino. S stopnjevanjem dehidracije pa se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, motnje vida in tudi smrt,« opozarjata zdravnici.

Najbolj ogroženi starejši, otroci in bolniki

Preberite več v Štajerskem Tedniku