##IMAGE-2233656##

Sredi maja bo stekla 3. nacionalna raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije«, ki jo izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani in območnimi Zavodi za zdravstveno varstvo. Po zgledu razvitih držav si tudi Slovenija prizadeva, da bi okrepila dejavnosti na področju varovanja in krepitve zdravja. Ministrstvo za zdravje podpira tovrstne aktivnosti, še posebej na raziskovalnem področju, zato v letošnjem letu ponovno poteka raziskava o vedenjskem slogu, povezanim z zdravjem.

Raziskava bo izvedena tako, da bo danes 16.000 naključno, računalniško izbranih odraslih prebivalcev Slovenije po pošti prejelo vprašalnik »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Izpolnjene vprašalnike bodo zbirali predvidoma do konca junija.

Na območju dolenjske regije je v raziskavo vključenih okoli 1000 odraslih prebivalcev. Vse seveda naprošajo, da v akciji aktivno sodelujejo.

Cilj raziskave je oceniti razširjenost nekaterih navad in vedenj, ki so povezana z zdravjem ter razvojem kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovo povezanost s spolom, stopnjo izobrazbe, socialno ekonomskim statusom in še nekaterimi dejavniki ter določiti skupine prebivalcev, ki so še posebej ogroženi. Rezultati predstavljajo veliko pomoč pri smiselnem načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti. Le-te morajo biti prilagojene značilnostim posameznih regij. Znano je namreč, da se slovenske regije razlikujejo v umrljivosti in zbolevanju za nekaterimi boleznimi, ter v nekaterih drugih socialno-ekonomskih kazalnikih. Podatki bodo reprezentativni za Slovenijo in za vsako od zdravstvenih regij ter mednarodno primerljivi, saj je raziskava tudi plod mednarodnega sodelovanja.

Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu in pri nas. V Sloveniji smrtnost zaradi teh bolezni v zadnjih letih sicer upada, vendar je še vedno višja od povprečja držav Evropske unije. To pomeni, da prebivalci Slovenije obolevajo mlajši in umirajo prej kot v razvitih evropskih državah. Posledice prezgodnjega obolevanja in umiranja so velike. Vzroki za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni so kompleksni in medsebojno velikokrat prepleteni. Dokazano je, da zgodnje pojavljanje najpogostejših kroničnih bolezni lahko preprečimo, njihov razvoj potisnemo v kasnejše življenjsko obdobje, potek bolezni pa omilimo.

Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru.

V proučevani populaciji bodo ocenjevali razširjenost, intenzivnost ter medsebojno povezanost naslednjih skupin dejavnikov tveganja:

Prvo in drugo raziskavo so uspešno izvedli leta 2001 in 2004. Primerjalna analiza podatkov vseh treh raziskav bo postregla s podatki o razširjenosti in spremljanju dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni v zadnjih osmih letih.