Starši, pozor: čakajo vas spremembe pri financiranju in vpisu v vrtce
S predlogom novele zakona o vrtcih, ki je v državnem zboru v drugi obravnavi, želi vlada okrepiti mrežo javnih vrtcev. Katere so novosti in kaj prinaša?
Vlada je konec maja sprejela predlog novele zakona o vrtcih, ki med drugim zagotavlja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec, predvidene spremembe sofinanciranja zasebnih vrtcev, v predlogu pa se ohranja tudi tako imenovani fleksibilen normativ v vrtcih.
Zakon sledi cilju zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje, ki postavlja temelje za zdrav in optimalen razvoj otrok. S spremembami vlada ureja pomanjkljivosti dosedanje ureditve in krepi vlogo mreže javnih vrtcev.
240-urni programi namenjeni predvsem romskim otrokom
Namen sprememb so posodobitve, usmerjene v odpravljanje praks, ki so jih zaznali vrtci, krepitev sistema javne predšolske vzgoje, obenem pa tudi vpeljava rešitev, s katerimi se v predšolsko vzgojo spodbuja vključevanje otrok iz ranljivih skupin oziroma otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami.
Z namenom, da bi se v vrtec pravočasno vključili tudi otroci iz ranljivih skupin oziroma otroci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, predlog novega zakon določa, da lahko o vključenosti otroka po dopolnjenem 5. letu oziroma v letu pred začetkom osnovne šole odloči pristojni Center za socialno delo.
V tem kontekstu je predviden tudi kratek, 240-urni program, v katerega lahko napoti te otroke tudi center za socialno delo. Sicer vse v zvezi z ukrepanjem in delovanjem centra določa družinski zakonik.
Kjer so romska naselja, bo občina določila šolo, ki bo izvajala 240-urni brezplačni program. Z vključitvijo centra za socialno delo pa bodo tekle aktivnosti, da bi se otroci iz socialno deprivilegiranih okolij pri petih letih vključili v vrtec. Po navedbah pristojnih gre za neke vrste priprava za vstop v prvi razred osnovne šole. S tem želijo izboljšati obisk romskih otrok v osnovnih šolah.
Staršem lažji vpis ali izpis: dovolj bo odločitev enega ob nasilju
Vzpostavlja se pravna podlaga, da o vpisu ali izpisu otroka iz vrtca lahko odloča tudi samo eden od staršev, in sicer v tistem primeru, ko predloži potrdilo centra za socialno delo o nasilnem vedenju drugega od staršev.
Več otrok v skupini? Fleksibilni normativ ostaja do 2030
Zakon ohranja fleksibilni normativ, in sicer, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti poveča število otrok v skupinah za največ dva otroka. A bodo tudi ta del reguliran na način, da bo po sprejetju zakona sprejet tudi pravilnik, s katerim bodo določili kriterije, kdaj v posameznem oddelku ne more biti eden ali dva otroka več.
Ena od predvidenih izjem je primer, ko je v posameznem oddelku več otrok, katerih materni jezik ni slovenščina in otroci zaradi nerazumevanja slovenščine potrebujejo dodatno jezikovno podporo, ali pa v primeru premajhnih površin igralnic, večjega števila otrok s posebnimi potrebami.
Ker sindikati želijo ukiniti fleksibilni normativ, so v dopolnilu koalicije predlagali postopno ukinjanje do leta 2030 in ne do leta 2035, kot je bilo sprva mišljeno.
Manj zasebnih koncesij, več poudarka na javnih vrtcih
Novela nadalje ureja tudi financiranje zasebnih vrtcev in podeljevanje koncesij. Do sedaj je namreč veljalo, da lahko zasebni vrtec dobi koncesijo, če se vpiše v razvid zasebnih vrtcev in potem na osnovi dejavnosti in števila vpisanih mest izstavi račun občini v višini 85 odstotkov.
Obdobje koncesije je omejena na sedem in največ 15 let
Zasebni vrtci, ki sedaj izvajajo svoj program v okviru omenjenega financiranja oziroma koncesijske dejavnosti, lahko na enak način dejavnost izvajajo do leta 2035. Določeno je tudi obdobje podeljevanja koncesij, in sicer od najmanj sedem do največ 15 let, saj je stanje predvidenih potreb na daljše obdobje nepredvidljivo. Trenutno veljavna zakonodaja občinam omogoča podeljevanje koncesij za različna obdobja, tudi do 20 let.
Novela zakona prav tako dodaja določbo, da občine koncesije novoustanovljenim zasebnim vrtcem ne morejo podeliti v primeru prostih mest v javnih vrtcih oziroma zmanjšanja števila oddelkov v javnih vrtcih.
V dveh letih po uveljavitvi zakona se bo vzpostavila tudi centralna evidenca, na osnovi katere bodo potem občine in vrtci iz centralne evidence lahko pridobivali informacije.
Novela določa, da bi novoustanovljeni zasebni vrtec potreboval koncesijo občine, če bi izvajal javno veljavni program, s tem pa bo upravičen do celotnega financiranja programa. Zasebni vrtci s programom po posebnih pedagoških načelih bodo še naprej sofinancirani kot do zdaj, torej v obsegu 85 odstotkov.
Poudariti velja, da bodo spremembe veljale zgolj za vrtce, ki se bodo ustanavljali na novo, za vse obstoječe zasebne vrtce brez koncesije pa bo v veljavi še vedno ostalo financiranje v višini 85 odstotkov vrednosti programa na otroka, in sicer za obdobje 10 let od uveljavitve zakona.
Tudi tisti zasebni vrtci, ki se jim bo obdobje podeljenih koncesij izteklo pred letom 2035, bodo za to obdobje lahko sofinancirani v obsegu 85 odstotkov vrednosti istovrstnega programa javnega vrtca.
Občine koncesije novoustanovljenim zasebnim vrtcem ne morejo podeliti v primeru prostih mest v javnih vrtcih oziroma zmanjšanja števila oddelkov v javnih vrtcih. Javno veljavne programe bo presojal strokovni svet vlade, kot najvišji strokovni organ, kar je ključna sprememba.
Državni svet proti zakonu: opozarjajo na breme občin
Državni svet novele zakona sicer ne podpira, saj opozarjajo na neenakomerno porazdeljeno breme zagotavljanja in financiranja predšolske vzgoje, ki nesorazmerno obremenjuje občine in poudarja pomen uravnoteženega financiranja od države. Svetniki poudarjajo pomembno vlogo zasebnih vrtcev, ki dopolnjujejo javno mrežo vrtčevskega varstva in opozarja na pomen pluralnosti in stabilnosti sistema.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
