To so onesnaževalci, ki pišejo črn scenarij življenju v morju
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so zaskrbljeni. Razlog? V oceanih in morjih vsako leto pristane 640 tisoč ton mrež, vab in druge ribiške opreme.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izgubljena in odvržena ribiška oprema ogroža življenje v morju. V poročilu Greenpeaca so zapisali, da so mreže in ostali ribiški pripomočki pravzaprav največji onesnaževalec oceanskih voda. Organizacija zato poziva k učinkovitim ukrepom, da bi ustavili onesnaževanje s plastiko. Okoli 300 želv je lani poginilo ob obalah Oaxace v Mehiki, potem ko so se zapletle v ribiško mrežo. V poročilu so navedli, da mreže ne ogrožajo zgolj želv, temveč tudi morske ptice, ribe, celo kite.
Čeprav ribiška oprema predstavlja 10 odstotkov celotnega onesnaženja oceanov s plastiko pa mreže tvorijo velike plastične gmote, ki ogrožajo življenje v morju. Rezultati ene od predhodnih študij so pokazali, da kar 70 odstotkov teže odpadkov na površini morja predstavljajo ravno ribiški pripomočki.
V poročilu omenjene okoljevarstvene organizacije piše tudi, da so odvržene oziroma izgubljene ribiške mreže v morju največkrat posledica nenadzorovanega ribištva. "Slaba regulacija in počasen političen napredek pri oblikovanju oceanskih zatočišč, ki so izven meja industrijskega ribištva, dovoljujejo obstoj tega problema," pa še opozarjajo v organizaciji. Greenpeace zato poziva Združene Narode, da zagotovi obširen okvir za zaščito morskega habitata. Louisa Casson iz britanske podružnice Greenpeaca pa izpostavlja: »Oblasti po svetu bi morale ukrepati in zaščititi oceane«.