##IMAGE-2203709##

Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ob današnjem Svetovnem dnevu brez tobaka je ''Zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih''.

Tobačna industrija vsako leto nameni milijone dolarjev za privabljanje novih kadilcev in odvračanje obstoječih od opuščanja kajenja z namenom ohranjanja ali bolje povečevanja dobička.

SZO - okvirna konvencija za nadzor nad tobakom poziva k uvedbi učinkovitih zdravstvenih opozoril na embalaži tobačnih izdelkov. Le-ta predstavljajo poceni in učinkovit način, kako pokazati resnico o posledicah rabe tobaka. Učinkovita zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih, še posebej tista, ki vključujejo slikovno ponazoritev posledic kajenja, dokazano motivirajo kadilce k opuščanju kajenja in zmanjšujejo privlačnost kajenja pri tistih, ki še niso zasvojeni.

Tobak je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroči vsako leto okoli 5,4 milijona smrti. V kolikor se bodo trendi rabe tobaka nadaljevali, bo leta 2030 smrti, povezanih s tobakom, že preko 8 milijonov.

Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umre okoli polovica rednih kadilcev. Polovica teh smrti je prezgodnjih, med 35. in 69. letom starosti. V Sloveniji v povprečju kadilci, ki umrejo zaradi s kajenjem povzročenih bolezni, umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. Kadilci, ki zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umrejo prezgodaj, izgubijo 21 let svojega življenja. Poleg prezgodnje smrti pa lahko kadilci pričakujejo tudi, da bodo zaradi bolezni povezanih s kajenjem, znatno število let preživeli v slabem zdravju.

V Sloveniji lahko tobaku pripišemo letno nekaj več kot 3.000 smrti, tako zaradi aktivnega kot pasivnega kajenja.

Uvedba prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, vključno z gostinskimi obrati, v Sloveniji velja že od 5. avgusta 2007. Učinke prepovedi lahko spremljamo s pomočjo številnih kazalnikov. Eno od ključnih področij, v okviru katerih ocenjujemo te učinke, je obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu. Najobsežnejši upad izpostavljenosti beležimo v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal pa se je tudi čas izpostavljenosti.

Med kadilci je bilo v letu 2008 tobačnemu dimu izpostavljenih 44% prebivalcev, kar je pomembno manj kot leta 2006, ko je ta delež znašal 57%. Pomembno se je zmanjšal tudi delež tobačnemu dimu izpostavljenih kadilcev, in sicer z 90% na 72%.

V bivalnih prostorih v Sloveniji redno ne kadi skoraj 88% polnoletnih prebivalcev, kar je pomembno povečanje glede na leto 2006, ko je ta delež znašal 83%. Pomembno se je zmanjšalo tudi povprečno število pokajenih cigaret v teh prostorih.

Tudi delež tistih, ki navajajo redno kajenje v delovnih prostorih se je od leta 2006, ko je znašal 34%, zmanjšal na nekaj manj kot 18%. Pomembno se je zmanjšalo tudi povprečno število pokajenih cigaret v teh prostorih.

Glede omejitev kajenja v organizaciji, kjer so zaposleni, skoraj 76% vprašanih navaja, da je kajenje prepovedano povsod. V letu 2006 je bilo takih le 31%.

Anketa o zdravju in zdravstvenemu varstvu, ki je bila izvedena leta 2007, je pokazala, da kadi približno četrtina prebivalcev Slovenije v starosti 15 let in več, to je nekaj več kot 433.000 oseb v tej starosti. V deležu kadilcev se po prvih podatkih nakazuje trend zmanjševanja po uvedbi omenjene prepovedi, vendar bo potrebno za potrditev trenda počakati še na rezultate  dodatnih novejših raziskav.

V okviru obeležitve Svetovnega dneva brez tobaka bomo na ZZV Novo mesto organizirali zdravstveno-vzgojno stojnico na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer bomo merili dejavnike tveganja ter osveščali mimoidoče o temah, povezanih s problemom kajenja. Meritve bodo potekale v petek, 5. junija 2009 od 9. do 12. ure, priključili pa se bomo »Eko prazniku«, ki bo tisti dan potekal v Novem mestu. Vljudno vabljeni!

Pripravili:
Janja Jurečič, univ.dipl.soc.ped.
    Tea Kordiš, dipl. san. inž.      
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto