Puščavski prah nad Slovenijo: kako nevaren je za naše zdravje?
Puščavski prah lahko ob visokih koncentracijah vpliva na zdravje. Najbolj so izpostavljeni otroci, starejši ter ljudje z boleznimi dihal in srca.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Motno, nekoliko rumenkasto nebo in rjavkast prah na avtomobilih sta najbolj očitna znaka, da nad Slovenijo vztraja puščavski prah iz severne Afrike. Čeprav gre za naraven pojav, večja količina prahu v zraku ni nujno povsem nedolžna: predvsem za ljudi, ki imajo težave z dihali ali srcem.
Za večino zdravih ljudi kratkotrajna izpostavljenost običajno ne predstavlja večje nevarnosti. Več previdnosti pa je potrebne takrat, ko zaradi puščavskega prahu močno naraste koncentracija delcev v zraku.
Najprej ga občutijo dihala
Puščavski prah je sestavljen iz drobnih mineralnih delcev, ki jih veter dvigne s tal severne Afrike in lahko ponese tudi več tisoč kilometrov daleč. Del teh delcev je tako majhen, da sodi med delce PM10, manjši delež pa tudi med PM2,5. Med dolgo potjo se lahko puščavski prah pomeša tudi z drugimi primesmi, na primer z delci iz prometa, industrije ali drugih virov onesnaženja.
V Črni na Koroškem so dopoldne izmerili 54 mikrogramov delcev PM 10 na kubični meter, v Kranju pa 51. V Kopru jih je bilo medtem denimo 13 mikrogramov na kubični meter, v Trbovljah pa 15.
V prestolnici so na merilnem mestu Bežigrad dopoldne izmerili 25 mikrogramov delcev PM 10 na kubični meter, na merilnem mestu Celovška 39, na merilnem mestu Vič pa 29. Ranljive skupine naj o zmanjšanju intenzivnih dejavnosti na prostem, če se pojavijo simptomi, razmišljajo, ko vrednost delcev doseže med 40 in 50 mikrogramov na kubični meter. Za ostale to velja pri vrednostih med 50 in 100 mikrogramov na kubični meter.
Drobnejše delce lahko vdihnemo globlje v dihala. Ob višjih koncentracijah se lahko pojavijo draženje oči in grla, kašelj, piskanje ali občutek težjega dihanja. Pri ljudeh, ki imajo astmo, pljučne bolezni ali druge bolezni dihal, se lahko obstoječe težave poslabšajo.
Da vpliv puščavskega prahu na zdravje ni zgolj teoretičen, kažejo tudi raziskave. V Atenah v Grčiji so raziskovalci med dnevi s puščavskim prahom ugotovili približno 2,5-odstotno povečanje števila sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme. Povezavo med prihodom puščavskega prahu in težavami z astmo pri otrocih so zaznali tudi na Trinidadu v Karibih, kjer so ob večji izpostavljenosti beležili več obiskov otrok na urgentnih oddelkih zaradi astme.
Puščavskega prahu ni nujno večkrat, je pa lahko intenzivnejši
Novejša mednarodna raziskava, pri kateri so sodelovali tudi raziskovalci Univerze v Novi Gorici, kaže, da se je količina puščavskega prahu v zraku v večjem delu Evrope med letoma 2012 in 2021 povečala. Pri tem ni toliko naraslo število prihodov puščavskega prahu, temveč so posamezne epizode predvsem v južni Evropi postale intenzivnejše.
Raziskovalci so analizirali približno 18.500 meritev na 103 lokacijah po Evropi, največje povečanje pa zaznali nad Italijo ter območjem Jadranskega in Egejskega morja. Spremembe povezujejo z regionalno atmosfersko cirkulacijo, izsuševanjem severne Afrike in podnebnimi spremembami.
Pomemben je tudi vpliv na zdravje. Mineralni puščavski prah predstavlja pomemben delež delcev PM10, visoke koncentracije teh delcev pa lahko obremenjujejo predvsem dihala ter srce in ožilje. Raziskava ocenjuje, da so bili prebivalci južne Evrope v povprečju izpostavljeni približno 46 dogodkom puščavskega prahu na leto, ti dogodki pa so bili povezani s približno 0,67-odstotnim povečanjem dnevne umrljivosti.
Avtorji zato opozarjajo, da bi lahko vse intenzivnejše onesnaženje s puščavskim prahom v prihodnosti postalo pomembnejši javnozdravstveni problem, zlasti v južni Evropi.
Kdo mora biti najbolj previden?
NIJZ pri povišanih koncentracijah delcev v zunanjem zraku posebno pozornost namenja občutljivejšim skupinam prebivalstva.
Mednje sodijo predvsem dojenčki in otroci, starejši, ljudje z boleznimi dihal ter srca in ožilja ter sladkorni bolniki.
Posebej pozorni naj bodo ljudje z astmo in drugimi boleznimi dihal. Če opazijo, da se jim ob onesnaženem zraku težave stopnjujejo, naj zmanjšajo izpostavljenost in upoštevajo navodila, ki so jih glede svoje bolezni dobili od zdravnika.
Pri zdravem človeku pa kratek sprehod ob zmernih koncentracijah delcev praviloma ni razlog za preplah.
Zakaj ob zelo prašnem zraku ni dobro intenzivno telovaditi?
NIJZ ob povišanih koncentracijah delcev svetuje prilagoditev aktivnosti na prostem, predvsem pri občutljivih skupinah.
Razlog je preprost. Med tekom, kolesarjenjem ali drugo intenzivno vadbo dihamo hitreje in globlje.
Ob močno onesnaženem zraku je zato bolje zmanjšati intenzivnost vadbe ali jo prestaviti na čas, ko se kakovost zraka izboljša.
Če gremo na sprehod, je smiselno izbrati park, gozd ali območje stran od prometnih cest, kjer se puščavskemu prahu pridružujejo še izpušni plini in drugi lokalni viri onesnaženja.
Je treba ostati doma in zapreti okna?
Pomembnejša od samega podatka, da je nad nami puščavski prah, je dejanska koncentracija delcev pri tleh. Prisotnost puščavskega prahu v ozračju namreč še ne pomeni, da je kakovost zraka vedno enako slaba.
Če so koncentracije delcev zelo visoke, je smiselno zmanjšati daljše zadrževanje in intenzivne aktivnosti na prostem. Tudi prezračevanje stanovanja lahko prilagodimo razmeram in prostore temeljiteje prezračimo, ko je zunanji zrak manj onesnažen.
