Petrol z dvema tožbama nad državo, terjajo 177 milijonov evrov
Petrol je zaradi regulacije cen goriv proti državi vložil dve odškodninski tožbi. Skupaj zahteva 177,2 milijona evrov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih leta ustvarila 3,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Kljub rasti prodaje pa je bila dobičkonosnost slabša. Čisti dobiček se je zmanjšal za 24 odstotkov in dosegel 57,3 milijona evrov. V Petrolu poslabšanje rezultatov povezujejo predvsem z veljavnim načinom regulacije cen goriv v Sloveniji.
K višjim prihodkom so po navedbah družbe prispevali predvsem večja prodaja goriv in naftnih derivatov ter višje cene energentov. Toda povečana količinska prodaja se ni v enaki meri odrazila v dobičku. Petrol opozarja, da se je kosmati poslovni izid iz prodaje goriv na slovenskem trgu v primerjavi z letom 2025 občutno zmanjšal.
Kosmati dobiček skupine skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je v polletju znašal 344,9 milijona evrov oziroma odstotek več kot leto prej. EBITDA je medtem upadel za devet odstotkov na 131,8 milijona evrov.
Rezultati so bili nekoliko ugodnejši v drugem četrtletju, ko je skupina ustvarila 90,8 milijona evrov EBITDA. Na ravni celotnega polletja je dobiček iz poslovanja dosegel 79,2 milijona evrov, kar predstavlja 18-odstotni padec glede na enako obdobje preteklega leta.
Marčevski skok povpraševanja prinesel milijonsko izgubo
V Petrolu kot eno ključnih težav izpostavljajo regulacijo cen naftnih derivatov. Posledice takšnega sistema so bile po njihovih navedbah posebej izrazite marca, ko so geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu povzročile hitro rast cen energentov. Zaradi pričakovanj o podražitvah goriv se je povpraševanje v kratkem času močno povečalo.
Družba navaja, da je v takšnih razmerah pri prodaji naftnih derivatov v Sloveniji nastala izguba v višini 27,5 milijona evrov. Regulirani model po oceni vodstva namreč trgovcem ne omogoča dovolj hitrega prilagajanja cen nenadnim spremembam nabavnih cen na mednarodnih trgih.
Petrol ob tem poudarja, da sta Slovenija in Hrvaška edini državi Evropske unije z reguliranimi cenami naftnih derivatov. Po ocenah družbe povprečna marža trgovcev z naftnimi derivati v EU presega 24 centov in je približno dvakrat višja od marže v Sloveniji.
Petrol vztraja pri zahtevi po liberalizaciji cen
V družbi zato ponovno pozivajo k odpravi regulacije in prehodu na liberaliziran sistem oblikovanja cen goriv. Po njihovem prepričanju bi takšen model trgovcem omogočil ustreznejše odzivanje na velika in hitra nihanja cen na svetovnih energetskih trgih.
Podobno stališče zastopa tudi nadzorni svet pod vodstvom Vesne Južna. Nadzorniki opozarjajo, da dolgoročno ni mogoče vzdrževati sistema, v katerem bi moral Petrol v določenih okoliščinah gorivo prodajati po ceni, ki ne pokriva niti stroškov njegove nabave.
Proti državi vložili dve tožbi
Petrol zaradi posledic regulacije cen goriv spor z državo vodi tudi po pravni poti. Družba je proti državi vložila dve odškodninski tožbi v skupni vrednosti 177,2 milijona evrov. S prvo, vredno 106,9 milijona evrov, zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala v dveh obdobjih regulacije cen goriv v letu 2022 do junija, z drugo, vredno 70,3 milijona evrov, pa uveljavlja škodo zaradi regulacije od junija 2022 do junija 2024. V Petrolu napovedujejo, da bodo zahtevke uveljavljali tudi za nadaljnja obdobja.
Nadzorni svet se je v četrtek seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati, ob tem pa je obravnaval tudi osnutek protokola za ukrepanje v primerih, ko bi poslovanje posameznih prodajnih mest postalo nerentabilno.
Med možnimi ukrepi sta omejevanje količine goriva, ki bi jo bilo mogoče natočiti na posameznih lokacijah, ter v skrajnem primeru začasno ali popolno zaprtje določenih prodajnih mest.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.