Spomladi se začne na večini kmetij, ki redijo govedo ali drobnico, obdobje svežega krmljenja. Večje kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka ali pitanjem, imajo največkrat enak obrok čez celo leto, kar pomeni, da vedno krmijo le konzervirano krmo. Tak način ima dobre, a tudi slabe učinke. Tako ni prehodov iz svežega na konzervirano krmo.

Živali nimajo prebavnih težav zaradi spremembe obroka. Pri prireji mleka ne prihaja do večjih nihanj v količini mleka in sprememb v vsebnosti posameznih sestavin mleka. Seveda pa pomeni to slabši izkoristek krme in višje stroške prireje, saj moramo več krme sušiti ali silirati.

Pogosto je odločitev kmetije, da uporablja le konzervirano krmo, povezana z našo posestniško strukturo kmetijske zemlje. Parcele so majhne in preveč oddaljene od kmetije in bi vsakodnevna košnja takih parcel pomenila preveliko porabo delovnega časa. Seveda pa večina kmetij spomladi preide na poletni krmni obrok. Za prežvekovalce je sprememba obroka stresna.

Zato je potrebno daljše obdobje, v katerem postopno zmanjšujemo v obroku količine konzervirane krme (seno, silaža) in povečujemo količino sveže krme (trava). Tak prehod naj traja vsaj dva tedna, še bolje tri tedne. Podobno velja za živali, ki jih spustimo na pašo.

Če živali spustimo na pašnik, ko je paše še zelo malo, ni nevarnosti, da bi pojedle preveč paše in dobile drisko. V tem času naj dobijo v hlevu še celoten zimski obrok. Paše je vsak dan več in tako se povečuje količina sveže krme, mi pa počasi zmanjšujemo količino konzervirane krme. Prehod bo tako postopen in živali ne bodo imele prebavnih motenj.

Pogosto se dogaja, da živali spustimo na pašo prepozno, ko je že veliko paše in sveža krma povzroči drisko, ki pogosto traja dalj časa. To pomeni za živali izgubo mleka in telesne mase, kar je v škodo živalim in rejcem. Veliko govorimo o kakovosti hrane, ki je povezana z zdravjem ljudi. Prav s tega stališča je priporočljivo, da govedu in drobnici, če je le mogoče, nudimo svežo zeleno krmo.

Taka krma vsebuje veliko več vitaminov in več za zdravje pomembnih maščobnih kislin kot konzervirana krma. Te pomembne snovi se nalagajo v meso in mleko živali. Tako mleko in meso, prirejeno iz sveže krme, je za ljudi bistveno bolj zdravo. Živalim, ki jedo le konzervirano krmo, moramo manjkajoče vitamine nadomeščati s sintetičnimi vitamini v mineralno-vitaminskih mešanicah, kar je manj učinkovito in drago. Če je le mogoče, naj živali jedo svežo zeleno krmo.