Arhiv Lokalno.si

''Mnogi veste, da je Slovenija odprla področje za genetsko spremenjene rastline (GSR), s tem pa je močno otežila prihodnje slovensko kmetijstvo. V prvi fazi bodo seveda veliki dobički, na daljše obdobje pa bo vse skupaj ena sama izguba in na koncu bo sledil propad kmetij.'' Tako je na današnji novinarski konferenci član Državnega sveta Republike Slovenije, predstavnik lokalnih interesov Rastislav Reven začel opisovati nevarnost, ki grozi ne le Sloveniji, ampak tudi mnogo širše. Zaradi te grožnje sta skupaj z direktorjem novomeške Komunale Bojanom Kekcem, ki je tudi član DS, na občine naslovila pobudo, ki naj bi jo kmetje podprli. Gre pa za to, da bi med seboj podpisali sporazum, da ne bodo gojili gensko spremenjene hrane in tako posledično zaprli prostor tistim, ki bi to delali.

''Prihodnost slovenskega kmeta je v kakovosti, ne pa v količinah. In s tem bi tudi pomagali turizmu. Čisto okolje in čista domača hrana je tisto, kar se bo iz leta v leto bolj prodajalo,'' je prepričan Reven, ki dodaja, da imamo preohlapno zakonodajo, ki predvideva le 300 metrski zaščitni pas med GSR in tistimi, ki so pridelane ekološko. ''Ker smo na prepihu, bo veter seme GSR raznesel mnogo dlje od 300 metrov in ko bo to seme prišlo v stik z obstoječo kulturo, jo bo spremenilo in te nevarnosti se mnogo premalo zavedamo,'' je opozoril. Za boljšo razumljivost nevarnosti, ki grozi, je še dodal, da GSR nimajo sposobnosti samoreprodukcije, kar pomeni, da bo kmet prisiljen kupovati seme vsako leto. Trditev, da so GSR odporne na sedanje bolezni, je sicer potrdil, a dodal, da niso odporne na nekatere druge bolezni, torej jih bo treba škropiti; seme in škropivo pa bo dobavljal isti kartel, in konec koncev danes še ne vemo, kako se bo človeško telo odzvalo na GSR. ''Že zdaj, ko imamo na policah hrano tako rekoč iz vsega sveta, lahko opazimo, da se je nenormalno povečalo število alergij. ''Ko smo mi rasli, smo bili opečeni od kopriv, alergij pa skoraj nismo poznali,'' je sklenil.

Vsemu povedanemu je pritrdil tudi direktor Komunale Bojan Kekec in izpostavil ekološko naravnanost njegovega podjetja. ''Velikokrat sem že poudaril, pa bom še enkrat, in sicer, da je bolje piti vodo iz vodovoda kot pa iz plastenk.'' Na vprašanje, kako nam kaže z vodo glede na nekaj sušnih obdobij, ki smo jim bili letos priče, je povedal, da je Komunala strokovno pristopila k temu problemu, tako da je vode dovolj za vse dolenjske občine, oziroma vse tiste, ki jih oskrbuje Komunala Novo mesto. Razložil je, da ima vsaka občina svoj vodni vir, vse skupaj pa je naslonjeno dna dva centralna vodna vira (Stopiče in Družinska vas), seštevek količin pa je dvakraten trenutni porabi. Glede azbestnih cevi pa je Bojan Kekec povedal, da jih je še okoli 30 kilometrov. Večino jih bo zamenjanih v sklopu regionalnega vodovoda Dolenjske, za katerega so že oddali vlogo za evropska sredstva, razpise za izvajalce del pa naj bi objavili v prvi polovici prihodnjega leta.  

Danes so govorili tudi o pozivu dolenjskim osnovnim šolam oziroma županom, naj sprejmejo ukrep, ki bo omogočil osnovnošolcem uživanje domačega sadja in zelenjave. Slovenska vlada je o tem že razpravljala in tudi Evropa je že sklenila, da bo za ta projekt namenila nekaj sto tisoč evrov. Skupaj naj bi zbrali pol milijona evrov. Ker je tega denarja premalo (deležna ga bo le tretjina slovenskih OŠ), se je treba čim prej prijaviti. Pa to ni vse. Šola, ki se bo prijavila, se mora obvezati, da bo v času izvajanja ''jabolčne sheme'' pripravila najmanj eno izobraževalno ali promocijsko aktivnost (na kakšno temo, ni nikjer nič zapisano). Nadalje mora izdelati plakat, iz katerega bo razvidno, da je za shemo denar prispevala EU, in tudi to še ni vse. Šola mora ločeno voditi podatke o dobavljenih in porabljenih količinah svežega sadja in zelenjave, o plačanih računih, o dokazilih, da so bili računi plačani in prav tako mora spremljati ter vrednotiti učinke te jabolčno zelenjavne pustolovščine. Vemo, da mora biti vse dokumentirano, a menimo, da bi bilo mnogo bolje, če bi se podeželske šole kar same dogovorile med seboj in poskrbele za zdravo prehrano učencev oziroma za to, da ne bi že v zgodnji mladosti postali predebeli. Ta nadloga je namreč eden glavnih razlogov za dodatno sadno zelenjavno kuro. Morda bi kazalo tudi propagirati domače jabolko v žepu na poti v šolo in korenček za šolsko kuhinjo v drugem žepu. Ne dajemo v nič ideje, ampak le zakaj je pri nas treba vse skupaj tako silno zaplesti, pa še vsi ne bodo prišli v to shemo. In še ena cvetka. Če bosta dve šoli hkrati oddali prijavo in bo ena preveč, bodo z žrebom določili kateri bodo pripadla jabolka. Halo!

Novinarska konferenca je bila pod mogočno, več kot 500 let staro lipo, ob cerkvici sv Urbana v Gorenjem Vrhpolju nad Šentjernejem. Izjemno lepa lokacija. Sklicatelj Stane Bregar je sedmi sili postregel z domačimi kislimi kumaricami (''ker je pač čas kislih kumaric,'' je rekel). So bile tudi teme, o katerih je bil govor, mišljene kot kisla ponudba, si ne upamo trditi. Če bi, potem bi morali dodati, da je dejansko šlo za promocijo Nestrankarske liste.  Še to. Vabljeni so bili tudi vsi dolenjski župani. Prišel je le Anton Zupet, drugim očitno ni do kislih kumaric.

Galerija

Arhiv Lokalno.si