Pod tem naslovom se polagoma izteka projekt evropske mobilnosti Leonardo da Vinci. V sklopu vseživljenjskega učenja ga je kot koordinatorica in predsednica društva Mule, društva za celostno bivanje, prijavila Nataša Bučar Draksler. S pomočjo evropskih sredstev nas je bilo kar pet posameznic deležnih izobraževanja v mreži vrtov Réseau national des Jardins de Cocagne v različnih krajih Francije.

V tej francoski mreži, s poudarkom na socialni ekonomiji in trajnostnem razvoju, deluje 110 že aktivnih zelenjavnih vrtov, 15 jih je še v načrtu, je trenutno zaposlenih 4000 "pogodbenih vrtnarjev", 700 inštruktorjev in 1500 prostovoljcev kot tudi 20.000 družin, ki so kot pristaši biološko pridelane hrane njihovi stalni odjemalci.

Poglavitni cilj vrtov je vključevanje socialno ogroženih skupin (brezposelni, brezdomci, imigranti, bivši zaporniki, tako ali drugače hendikepirani posamezniki) v družbo preko pogodbenega dela v vrtovih. Ponudijo jim tudi svetovanje pri reševanju njihovih osebnih težav, dodatno izobraževanje (jezik, poklicne kvalifikacije, vozniški izpit,…), mediacijsko in pravno pomoč. Želja po znanju in osebnostni razvoj sta glavno vodilo socialnim delavcem, ki spremljajo njihovo poklicno in osebnostno rast pri delu v vrtovih.

Preko pridelave, predelave in distribucije biološko pridelane zelenjave v obliki košar (dvakrat tedensko) stalnim odjemalcem se med zaposlenimi širi pomembno znanje, ki poudarja vrtnarjenje v sožitju z naravo, to je znanje o pridelavi hrane brez uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin, brez umetnih gnojil in razkuženih ter gensko spremenjenih semen. Vzporedno pa poteka ozaveščanje pridelovalcev in odjemalcev o pomembnosti zdrave biološko pridelane prehrane.

Osebno sem se od 4. do 15. julija 2011udeležila dvotedenskega izobraževanja v vrtu Le Potager Bio de Fussy. Kraj Fussy se nahaja v departmaju Cher v osrednji Franciji. Dvourni let z letališča Jožeta Pučnika do pariškega letališča Charles de Gaule in še dve uri vožnje z vlakom do Bourgesa, središča departmaja Cher, in ste na cilju. Skoraj, kajti potrebno je prevoziti še 7 km do Fussya, vasi sredi prostranih žitnih polj, kjer je bila v tem času žetev v polnem razmahu.

Poleg tega, da je Le Potager Bio de Fussy v mreži Réseau national des Jardins de Cocagne, je še v združenju Le Relais, ki je socialnega in ekonomskega značaja, saj obsega nastanitveni center, nudi pomoč žrtvam nasilja in zaposluje ljudi, ki so v takšnih ali drugačnih težavah, v pridelavi, predelavi in distribuciji biološko pridelanega sadja ter zelenjave ter v skupini za urejanje zelenih površin.

So tudi člani združenja Val Bio (regija Center), ki združuje proizvajalce, predelovalce, prodajalce ter potrošnike bio-hrane. Hkrati pa so tudi partner združenja "Paniers du Val de Loire", s katerim so želeli ustvariti nov način trženja, ki omogoča vzpostaviti tesnejše vezi s potrošnikom.

Vrt Le Potager Bio de Fussy je pričel s svojim poslanstvom leta 2000 na 5 ha obdelovalnih površin na treh različnih krajih, od tega jih je danes 6800 m² pokritih. Letno pridelajo 50 do 80 različnih vrst bio-zelenjave.

Zaposlenih je 20 pogodbenih delavcev "vrtnarjev", inštruktorja Guillome Simonnet in Gérald Celeste, vodja tehnične službe Bertrand Moulon, animatorka mreže odjemalcev Anne Bardiot in socialni delavec. Mladi, a vendar izkušeni tim strokovnih sodelavcev uspešno vodi ter poklicno usmerja pogodbeno zaposlene sodelavce in zagotavlja nemoteno delovanje vrta. Trenutno oskrbujejo 140 stalnih odjemalcev dvakrat tedensko z različno vsebino zelenjavne košarice. Po želji jo dopolnjujejo s sadjem, marmeladami, sokom, jajci in mesom okoliških bio-pridelovalcev hrane. Cena osnovne košarice znaša mesečno 46,50 evra. Povprečna cena košarice se rahlo spreminja, glede na sezono. Večina odjemalcev je z vsebino in kakovostjo košaric, ki jih lahko prevzamejo direktno na vrtu ali pa na določenih prevzemnih mestih, zadovoljna.

V pogovoru z zaposlenimi, ki prihajajo ne samo iz Francije temveč tudi iz drugih držav, kot so npr. Alžirija, Kosovo, Rusija, Estonija, Guadalup, sem tudi izvedela, da so z delom tu zadovoljni. Delajo v treh ekipah, 24 ur tedensko, od 8.00 do 16.30 z dvema odmoroma po deset minut in daljšim 30-minutnim opoldanskim odmorom za kosilo. V prostih dneh mnogi obiskujejo tečaj francoščine, tečaje za različne poklicne kvalifikacije, delajo vozniški izpit ali si iščejo stalno zaposlitev. Njihov povprečni zaslužek znaša 740 evrov mesečno. Stroške prevoza na delo in prehrane si krijejo sami.

Največji problem v času mojega izobraževanja v tem vrtu je bila suša. Čeprav si zagotavljajo namakanje iz treh virov, saj imajo petdeset metrov globoko vrtino, zbirajo deževnico z vseh rastlinjakov in s poslopja ter so priključeni na vodovod, je na eni od najetih parcel, ki je v bližini Bourgesa, namakanje zaradi nedodelanega namakalnega sistema oteženo. Druga težava, ki jih pesti že ves čas, pa je njihova največja s strani občine podarjena parcela v Fussyu. Groba kamnita struktura oziroma sestava zemlje, ki v globini slabih dvajset centimetrov prehaja v glino, je neugodna za pridelovanje zelenjave, posebej korenovk. Njihov skromni strojni park je prilagojen zahtevam zemljišča in različnim vrstam zelenjave, ki jo pridelujejo. Vozni park (dve dostavni vozili in Renault kangoo) jim služi za dostavo košar in transport do parcel izven Fussya.

Semena si zagotavljajo pri certificiranih prodajalcih v Franciji in na Nizozemskem. Večino sadik si vzgojijo sami in jih spomladi tudi prodajajo na različnih eko-tržnicah ter sejmih. Zavedajo se pomembnosti stalnih kontrol, ki jih izvaja Ecocert, zato uporabljajo samo certificirana semena, dovoljena zaščitna sredstva in hlevski gnoj ter kompost.

Kar se mi zdi posebej hvalevredno, je dejstvo, da vse viške pridelane zelenjave, ki nastajajo posebej v času dopustov, oddajo živilski banki ali pa humanitarni organizaciji, ki jo je pod imenom Restos du coeur, ustanovil že pokojni francoski komik Coluche. Ti ju potem delita najrevnejšemu sloju prebivalstva oziroma pripravljata zanje obroke v posebnih mobilnih kuhinjah.

Dva tedna izobraževanja sta mi ob spoznavanju delovanja in vodenja vrta ter ob delu v rastlinjakih ter na prostem kljub visokim temperaturam kar prehitro minila. Pridobila sem veliko praktičnih izkušenj ter znanj, navezala sem mnogo koristnih poznanstev. Predvsem pa so mi moji francoski mentorji vcepili svoje spoznanje, da je v slogi in v stroki moč, vendar samo pod pogojem, da si pripravljen svoje znanje in izkušnje, pa naj si bodo dobre ali slabe, deliti in izmenjavati z drugimi.