Pixabay

Špinača že desetletja velja za sinonim zdrave prehrane. Je hranilno bogata, hitro pripravljena in vsestranska; iz nje lahko pripravimo juho, prilogo, omako za testenine ali jo preprosto dodamo smutiju. Po drugi strani pa se prav ta priljubljena listnata zelenjava v analizah ostankov pesticidov pogosto uvršča visoko na sezname najbolj obremenjenih pridelkov.

Prehrana

Trik, ki ga redki poznajo in razkriva, ali je paradižnik poln pesticidov

Zakaj prav špinača?

Težava ni v sami rastlini, temveč v načinu pridelave in njeni zgradbi. Špinača ima tanke, mehke in porozne liste. Ti med rastjo zlahka zadržujejo snovi, ki se uporabljajo za zaščito pred škodljivci in boleznimi. Ker gre za hitro rastočo rastlino, jo pridelovalci pogosto večkrat obdelajo, kar lahko poveča verjetnost ostankov različnih sredstev.

Analize v različnih državah so pokazale, da se na listih špinače lahko hkrati pojavijo sledi več pesticidov. Količine so praviloma v mejah dovoljenih vrednosti, vendar strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost majhnim odmerkom različnih kemikalij ni povsem zanemarljiva, zlasti pri otrocih, nosečnicah in starejših.

Profimedia

Ne gre za paniko, temveč za razumevanje tveganja

Pomembno je poudariti, da špinača ni »nevarna« zelenjava. Še vedno je odličen vir folata, železa, vitamina K, luteina in drugih antioksidantov. Težava je predvsem v kumulativnem učinku, torej v seštevku izpostavljenosti skozi daljše obdobje.

Zato strokovnjaki ne priporočajo izločanja špinače iz jedilnika, temveč premišljen pristop. Ključno je ravnovesje in raznolikost prehrane.

Ne spreglejte

Nalepke na sadju razkrivajo, kaj dejansko jeste

Kaj lahko storimo kot potrošniki?

Prvi korak je informiran nakup. Na tržnici ali pri lokalnem pridelovalcu se splača vprašati, kako pogosto posevek škropijo in kdaj je bil nazadnje obdelan. Vizualno popolni, bleščeči listi niso nujno znak višje kakovosti. Špinača z drobno luknjico ali madežem lahko kaže na manj intenzivno kemično zaščito.

Drugi korak je pravilna priprava. Liste je treba temeljito sprati pod tekočo vodo. Dodatno lahko špinačo za približno 15 minut namočimo v raztopini sode bikarbone in vode in jo nato ponovno dobro izperemo. Tak postopek pomaga zmanjšati predvsem površinske ostanke pesticidov, čeprav tistih, ki so prodrli v tkivo lista, ne more v celoti odstraniti.

Shutterstock

Raznolikost kot najboljša zaščita

Najbolj učinkovit način zmanjševanja tveganja je prehranska raznolikost. Če špinačo vključimo v jedilnik enkrat do dvakrat tedensko in jo kombiniramo z drugimi vrstami zelenjave (na primer z zeljem, brokolijem ali cvetačo) zmanjšamo možnost velike izpostavljenosti. Hkrati velja razmisliti o sezonski in lokalni pridelavi ter, kjer je mogoče, o ekoloških virih. Ti sicer niso absolutno brez ostankov, a praviloma vključujejo strožje omejitve pri uporabi sintetičnih sredstev.

Trajnost

Je bio res boljše? Resnica o eko hrani, ki jo morate vedeti