Slovenija med državami z najnižjimi subvencijami za najemnine v EU
Države EU v povprečju za socialna stanovanja in subvencije najemnin namenijo 148 evrov na osebo letno. Slovenija le 11 evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) so države Evropske unije leta 2024 za socialna stanovanja in različne oblike pomoči pri plačevanju najemnin skupaj namenile približno 66,5 milijarde evrov. To predstavlja okoli 1,35 odstotka vseh socialnih izdatkov. Preračunano na prebivalca to pomeni povprečno 148 evrov na osebo.
Največ sredstev na prebivalca je namenila Irska, kar 755 evrov letno. Sledita Finska s 484 evri in Združeno kraljestvo s 406 evri (podatki so za leto 2018, pred Brexitom). Visoke zneske namenjajo tudi nekatere druge severne in zahodnoevropske države, recimo Danska (375 evrov) in Nemčija (328 evrov).
Na drugi strani lestvice Bolgarija za ta namen skoraj ne namenja sredstev. Na repu so tudi Hrvaška in Romunija, ki namenita le en evro na prebivalca letno, Slovaška z osmimi evri, Poljska z desetimi evri in Slovenija z enajstimi evri. Nekoliko več namenijo Avstrija (36 evrov) in Madžarska (47 evrov). Na splošno so izdatki v južni in vzhodni Evropi precej nižji od povprečja EU.
| Država | € na prebivalca (2024) |
|---|---|
| Irska | 755 |
| Finska | 484 |
| Združeno kraljestvo | 406 |
| Danska | 375 |
| Nemčija | 328 |
| Švica | 327 |
| Francija | 320 |
| Nizozemska | 315 |
| Švedska | 302 |
| Norveška | 295 |
| EU povprečje | 148 |
| Madžarska | 47 |
| Avstrija | 36 |
| Češka | 28 |
| Estonija | 24 |
| Litva | 18 |
| Latvija | 16 |
| Slovenija | 11 |
| Poljska | 10 |
| Slovaška | 8 |
| Romunija | 1 |
| Hrvaška | 1 |
| Bolgarija | 0 |
Izdatki za socialna stanovanja in stanovanjske dodatke, vir: Eurostat
Vendar višina teh izdatkov ne pomeni nujno tudi boljše dostopnosti stanovanj. Države vlagajo na različne načine, kar vpliva na končne rezultate.
Visoke subvencije pomenijo višje cene stanovanj
"Države, ki imajo visoke deleže, so države, ki gradijo politike na krepitvi kupne moči in potrošnje gospodinjstev. To so tiste, ki namenjajo največ za subvencije najemnin, za nakupe in davčne olajšave za nakupe. Ne preslika se pa ta pomoč v dostopnost stanovanj, ampak pogosto v napihovanje cen. Irska in Velika Britanija sta takšna primera; obe državi imata eno od najvišjih stopenj nedostopnosti stanovanj in ena od najvišjih porab javnih sredstev za stanovanja, razmere pa so vsako leto bolj ekstremne," je pojasnil tiskovni predstavnik ministrstva za solidarno prihodnost Uroš Badovinac.
"Avstrija daje malo za subvencije, čeprav vlaga znatna sredstva v gradnjo stanovanj in ima eno od najboljših javnih stanovanjskih politik. Slovenija je nizko na tej lestvici, ker daje relativno malo za subvencije najemnin, kar je edini neposredni mehanizem socialne podpore na stanovanjskem področju. Malo sredstev na tem področju je posledica majhnega najemnega trga, tako javnega kot zasebnega, kot tudi nizkih najemnin v javnih najemnih stanovanjih (to npr. ne velja za nekatere druge države, ki dajejo znatno več zato za subvencije tudi v javnem sektorju). Za subvencije tako plačujemo okoli 25 milijonov evrov letno. Bo pa ta znesek rastel v prihodnjih letih zaradi rasti najemnin v javnem sektorju, večanja tržnega najema ter spremembe zakonodaje na tem področju, ki omogoča višje subvencije," je še pojasnil Badovinac.
Ob tem država vlaga tudi v gradnjo novih stanovanj, kar pa v primerjavo Eurostata ni vključeno, opominja Badovinac; "Leta 2024 je bilo poleg 25 milijonov evrov za subvencije dodatno namenjenih še 25,5 milijona evrov za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, enak znesek tudi leto prej. Za stanovanjsko gradnjo pa je bilo leta 2025 namenjenih 100 milijonov evrov, enako tudi v letu 2026."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
