Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Šolska prehrana - med smernicami stroke in navadami otrok


Tina Strmčnik
14. 10. 2023, 03.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

    O šolski prehrani je verjetno toliko različnih mnenj, kot je otrok in staršev. Vzgojno-izobraževalne ustanove morajo pri pripravi obrokov slediti strokovnim smernicam, ki velikokrat nimajo veliko skupnega s tem, kaj bi radi jedli otroci in kaj so navajeni jesti doma. Da še tako skrbno pripravljen obrok, ki ustreza vsem določilom glede hranil in energijske vrednosti, nima smisla, če ostane na krožniku, pravijo sogovorniki v tokratni temi. Iskanje ravnotežja med priporočenim in priljubljenim je prava umetnost. Se pri tem svoje vloge dovolj zavedamo starši?      

1697201997_img_5606.jpg
Arhiv NTRC

»Polnozrnate testenine smo uvajali približno pet let, a nismo prišli nikamor. Otroci jih niso jedli, kar pomeni, da niso dobili hranil. Nastajalo je veliko odpadne hrane.« Tako razkorak med tem, kar nalagajo predpisane smernice, in tem, kar otroci pojedo, opiše organizatorka prehrane v OŠ Hruševec v občini Šentjur Darja Šarman. In kje vidi rešitev? V osveščanju staršev.

Starši učencev v OŠ Hruševec imajo za vodstvo šole ogromno vprašanj o jedilnikih in obrokih šolske prehrane. Po besedah ravnatelja Roberta Gajška imajo svoje mnenje o tem, kaj bi otroci jedli in česa ne bi, zanima jih, kdaj imajo otroci obroke in koliko časa imajo na voljo za prehranjevanje. »Očitno je šolska prehrana zanje zelo pomembna tema, saj je sicer ne bi izpostavljali,« ocenjuje.

Šarmanova je pojasnila, da so tako malice kot kosila pripravljeni glede na smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je leta 2010 pripravil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Smernice so po njenih besedah zastarele, saj se spoznanja o izbiri živil in načinih priprave hrane ves čas spreminjajo. Samo priporočila o izbiri vrste maščob so se doslej spremenila že štirikrat. Kot poudarja sogovornica, še tako skrbno pripravljen jedilnik, ki ustreza vsem kriterijem mikro- in makrohranil in vsem določilom glede smernic prehranjevanja v šolah, ne doseže namena, če otroci obrokov ne pojedo. Šola zato išče srednjo pot. Primer, kako uvaja polnovredna živila in hkrati zadosti okusu otrok, je na primer, da manjšo količino polnozrnatih testenin doda večji količini testenin iz bele moke. Tako okus polnozrnatih testenin ni preveč izrazit, kar otroci sprejmejo.

Smernice za prehranjevanje šolam svetujejo tudi uporabo kruha iz polnovrednih žit. A iz rezultatov ankete, ki jo šola vsako leto opravi o šolski prehrani, je razvidno, da že starši opozorijo, da otroci takšnega kruha verjetno ne bodo jedli. Kako premostiti prepad med strokovnimi smernicami in navadami prehranjevanja, ki jih otroci dobijo v domačem okolju? Šarmanova rešitev vidi v izobraževanju staršev – da slednji ne kupujejo le belega kruha in belega pekovskega peciva, ampak da otroke navajajo tudi na polnozrnate izdelke. Medtem ko otroke nekatere bolj zdrave sestavine obrokov »pikajo«, bi posamezniki po drugi strani pojedli ogromno prilog, kot sta riž ali krompir. Sogovornica opaža, da je solata bistveno manj zaželena kot priljubljeni ogljikovi hidrati. Še slabše otroci posegajo po zelenjavi kot prilogi. Iz tega sklepa, da veliko staršev doma svojih otrok ne navaja na uživanje zelenjave. Pred leti so otroci radi posegali po sadju, slednje v zadnjem času pri malici in kosilu precej ostaja.

Otroci zdravih jedi večkrat ne sprejemajo

Da je navajanje otrok na zdravo in uravnoteženo prehrano precejšen izziv, ker imajo najmlajši privzgojene tudi slabe prehranjevalne navade, opažajo v celjskem vrtcu Danijelov Levček. Čeprav je vrtec kriterije glede priprave obrokov pred leti zastavil zelo visoko, je moral nekatera merila nekoliko prilagoditi, saj otroci nekaterih jedi niso sprejemali. A ravnateljica Renata Koštomaj je prepričana, da je navajanje na zdravo hrano del vzgojnega procesa, pri katerem je treba vztrajati.

Otroci bi po njenih besedah najraje jedli testenine z bolonjsko omako, palačinke in podobne klasične jedi. Zelo slabo sprejemajo hrano, ki je pripravljena brez aditivov in konzervansov – na primer domač kruh, čiste naravne zelenjavne juhe. Ker tovrstnih okusov niso navajeni, je ostankov takšne hrane več. Ko je vrtec uvedel zdrav način prehranjevanja, je ustanovil tudi skupino za prehrano, ki spremlja odziv otrok na obroke. »Nekatere stvari smo prilagodili. Namesto domačega kruha smo uvedli še kruh iz pekarn, saj je naš cilj, da se otroci najedo in da niso lačni. Ko smo opazili, da niso sprejeli čičerikinega namaza, smo ga zamenjali z drugim. Pri nekaterih namazih smo le prilagodili nekatere sestavine. Posamezen obrok, ki se ni dobro obnesel, ponujamo samo občasno.«

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.