revija Jana

Luštrek je trajnica, ki jo prepoznamo po pernato razdeljenih listih in bledo zelenih do rumenih cvetovih. Nekateri mu pravijo ljubec, magi, vegeta, luštrik, ljubček, lustreh in še bi lahko naštevali. Poznali in cenili so ga stari Grki, o njegovih zdravilnih lastnostih pa je pisal že Plinij.

Prepoznajmo ga

Botanično ime je Levisticum officinale Kochin in spada v družino kobulnic. V zemlji ima debelo, kratko razraslo koreniko s številnimi koreninami. Spomladi požene votla stebla, ki lahko dosežejo do dva metra v višino. Listi spodaj so veliki in na dolgih pecljih, steblo je pokončno in okroglo, proti vrhu razraslo. Spodnji listi so pernato deljeni, zgornji pa nerazdeljeni.

Zacveti junija, ima majhne zeleno-rumene cvetove, ki so združeni v kobulasta socvetja. Plodovi so jajčaste oblike in dozorijo septembra. Rastlina je izjemno aromatična, kar se izkaže predvsem, če se je dotaknemo. Vonj in okus sta precej ostra. Uporabna in zdravilna je cela rastlina, a najpogosteje uporabljamo liste in korenine.

Profimedia

Bogato raste na vrtu, uspeva tudi v lončkih

Luštrek pri vzgoji ni zahteven in ga lahko gojimo tako na vrtu kot v lončkih in koritih. Hvaležen bo, če mu boste zagotovili globoka, vlažna in dobro odcedna tla, ki so bogata s hranili. Posadite ga na sončno ali polsenčno lego. Če ga boste sadili na sončno mesto, mu v sušnih obdobjih zagotovite redno zalivanje.

Septembra, ko razvije semena, jih spravite do pomladi, nato pa posadite podobno kot peteršilj. Razmnožujete ga lahko tudi z deljenjem korenin, a bodite previdni, da jih pri deljenju preveč ne poškodujete. Če zanj še niste izbrali mesta, ga posadite na rob gredic.

· Zelišča

Sosedski odnosi zelišč: kako si medsebojno pomagajo

Kopica zdravilnih lastnosti

V eteričnem olju luštreka je kar 70 odstotkov ftalidov, zaradi katerih ima značilno aromo. Vsebuje saharozo, škrob, gumi, olje, maščobo, smolo, grenčine, čreslovino, različne organske kisline, vitamine, kumarinske spojine in rastlinske hormone.

V zdravilstvu se uporablja kot diuretik, karminativ, preprečuje napenjanje ter bolečine v trebuhu, povezane s spahovanjem, in stomahik kot sredstvo za izboljšanje prebave v želodcu. Pospešuje izločanje želodčnega soka in peristaltiko. Spodbuja izločanje vode iz telesa, delovanje prebavnih žlez in pomaga blažiti težave, ki jih povzročajo ledvični kamni. Zlasti poleti je primeren za ljudi, ki jih pestijo težave s srčnimi obolenji in jim zatekajo noge.

Profimedia

Eterično olje luštreka uživamo s pripravo čajnih pripravkov. Ko eterično olje doseže pljuča, pomaga redčiti pregosto sluz in lajša izkašljevanje. Čaj iz luštrekovih semen priporočajo vsem, ki jih mučijo težave z živci in se močno potijo.

Dokazano pomaga pri zdravljenju ledvičnih bolezni, vodenici, katarju mehurja, revmatičnih obolenjih, oteklih nogah in protinu. V ljudski medicini je nepogrešljivo sredstvo za izboljšanje teka, prebavo, krepitev želodca in proti krčem.

· Okrasni

Kako si v vrtu pričaramo vonj po morju

Luštrekov poparek proti prebavnim motnjam 

Uporabimo lahko sveže ali suhe liste luštreka. Če uporabimo svežo zel, je damo nekoliko več, še učinkovitejše pa so korenine. Potrebujemo jih za dve žlički in jih prelijemo z mrzlo vodo ter segrevamo do vretja. Nato pijemo neoslajen čaj dva- do trikrat na dan po eno skodelico.

Čaj pospešuje izločanje vode iz telesa, lajša prebavne motnje, ki so povezane s pogostim spahovanjem in zgago, ter odvaja pline. Dokazano izboljšuje presnovo in pomaga pri putiki ter revmatičnih obolenjih.

· Zelišča

Zeliščna greda za v juho

Okrepite imunski sistem

Babice zagotovo poznajo recept, ki vam ga bomo zaupali, saj so ga pripravljali že od nekdaj. Govorimo o vinskem žganju, v katerega namočimo sveža luštrekova semena, vse skupaj osladimo in močno segrejemo. Nato odstavimo in pijemo po požirkih. Napitek nas bo hitro okrepil in nam povrnil moči, obenem pa pomagal umiriti razdražen želodec.

Profimedia

Kulinarika

Luštrek je nepogrešljiv tudi v kulinariki. Najpogosteje ga uporabljamo za pripravo juh, enolončnic in omak. Zaradi močnega okusa ga uporabljamo previdno in po načelu manj je več. V kulinariki uporabljamo predvsem liste, najbolje sveže. Sušeni po okusu precej spominjajo na zeleno. Lahko jih tudi zamrznemo. Nič ne bo narobe, če boste uporabili korenino in seme.

Korenino izkopljemo, ko je rastlina starejša od treh let in preden se cvetovi odprejo. Semena pa nabiramo, ko dozorijo, in jih dodajamo likerjem ter krepčilnim napitkom. Lahko jih dodajamo tudi pri pripravi kruha, slaščic, potresemo na riž, solato, krompir in ga vmešamo v solatne prelive.

· Zelišča

Sorte timijana, ki navdušujejo z aromo in okusom