Arhiv Štajerskega Tednika

V slednjem že 15 let opozarjajo na posledice, ki jih povzroča živinoreja. »Želimo, da je to tema številka ena v šolah, vrtcih zdravstvenih ustanovah, celo pri verouku, saj s takšno svetovno kmetijsko politiko žal dolgo ne bo šlo naprej,« je prepričan predsednik združenja Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Ponikvi.

Osnovna ideja miroljubnega kmetijstva je vzpostaviti odnos brez nasilja in izkoriščanja med ljudmi, živalmi in rastlinami, obenem pa pridelati zadosti hrane za vse ljudi, brez onesnaževanja s kemijo in živalskimi izločki. »Zemljo vidimo kot našo hraniteljico, prijateljico, mater, ki nas hrani in preživlja,« so zapisali v združenju. Največja posebnost miroljubnega kmetijstva je v odnosu do živali, saj nobenih živali ne redijo za zakol, s čimer so ekološkemu kmetovanju dodali vegetarijanstvo, ob tem pa ne ustvarjajo krvave avre, kot so se izrazili. »V miroljubnem kmetijstvu ni klanja domačih in divjih živali, tudi ne zastrupljanja čebel, ptic in mikroorganizmov v tleh. Živali imajo pravico do bivalnega prostora, hrane in življenja do naravne smrti. V svetovnem merilu človeštvo za svojo hrano zakolje približno 60 milijard živali letno.« In ravno živinoreja je po njihovem mnenju razlog za lakoto. »Na površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi; če pa bi bila ta površina zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ječmenom, piro …, namenjeno za hrano ljudi, pa bi nahranili sto oseb. Osupljivih 70 % vseh obdelovalnih površin uporablja človeštvo za hrano za živali in le 30 % za hrano ljudi.

Število prebivalcev raste hitreje kot proizvodnja hrane

Kmetje znižali izpust toplogrednih plinov

Gibanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu

Največji onesnaževalec je promet, ne kmetijstvo

Preberite več v Štajerskem Tedniku