Fibermaxxing: spodbuja zdravje črevesja, a ni povsem neškodljiv
Prehranska modna smernica fibermaxxing, po slovensko maksimiranje vlaknin, ki obljublja boljšo prebavo in kri, je najprej eksplodirala na družbenih omrežjih.
Fibermaxxing je prehranska modna smernica, ki je eksplodirala na družbenih omrežjih že lani, predvsem TikToku, a se sčasoma le še krepi. Ime izhaja iz angleških besed fiber (vlaknine) in maxxing (maksimiranje), pomeni pa čim večji vnos vlaknin v vsakodnevni prehrani.
Med najbolj glasnimi zagovornicami je registrirana dietetičarka Steph Grasso, ki je začela maksimiranje vlaknin promovirati leta 2024 z objavami o njihovem izjemnem vplivu na sitost, zdravje črevesja in stabilen krvni sladkor. S popularizacijo vlaknin so pogostejši del vsakodnevne prehrane med drugim postala chia semena, ki imajo nadpovprečno vsebnost vlaknin in izvirajo iz Srednje Amerike.
Mediji, kot sta Women's Health Magazine in Food & Wine, so fibermaxxing opredelili kot koristno modno smernico, ki pa zahteva premišljen pristop. Na portalu Health.com je kopica dietetikov poudarila: Več vlaknin – da, vendar postopoma!
Zakaj so vlaknine tako pomembne
Prehranske vlaknine igrajo eno glavnih vlog pri vzdrževanju zdrave prebave, uravnavanju krvnega sladkorja, zniževanju ravni holesterola in podpori črevesni mikrobioti.
Njihov redni vnos dokazano zmanjšuje tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in celo raka debelega črevesa. Po podatkih portala Prehrana.si pa večina Slovencev še vedno ne doseže priporočenega dnevnega vnosa (25 g za ženske in 38 g za moške).
Kje najdemo največ vlaknin
Na lestvici živil z največjo vsebnostjo prehranskih vlaknin glede na podatke Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) so:
- Chia semena – približno 34 g vlaknin/100 g
- Lanena semena – približno 27 g/100 g
- Stročji fižol – približno 25 g/100 g
- Suhe fige – približno 18 g/100 g
- Ovseni kosmiči – približno 15 g/100 g
Kako vlaknine dodajati brez neprijetnosti
Strokovnjaki priporočajo, da ne povečamo vnosa vlaknin kar z danes na jutri. Kadar jih zaužijemo preveč naenkrat, lahko namreč to privede do napenjanja, krčev ali zaprtja. Pomembno je tudi, da vsak dodatni gram vlaknin pospremimo s povečanim vnosom tekočine.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prav tako svetujejo, da uživamo vlaknine iz različnih virov, kot so sadje, zelenjava, stročnice, semena, oreščki in polnozrnati izdelki.
Dnevni jedilnik
Primer dnevnega jedilnika, ki nam zagotovi 30 g vlaknin:
- Zajtrk: ovseni kosmiči z lanenimi in s chia semeni, z malinami in narezanim jabolkom
- Malica: jogurt z borovnicami in s pestjo oreščkov
- Kosilo: solata z lečo, s kvinojo, špinačo, z bučo in s koruzo
- Popoldanska malica: zelenjavne palčke s humusom
- Večerja: pečena zelenjava z brokolijem in rjavim rižem
Nevarnosti oziroma kje se lahko zalomi?
Vlaknine so koristne, vendar lahko presežek (več kot 50 g dnevno) povzroči tudi težave. Zaradi nenadnega povečanja so pogoste ne le prebavne motnje, temveč tudi slabša absorpcija mineralov, denimo železa, cinka in kalcija.
New York Post je objavil mnenje nutricionistke dr. Amy Lee, ki opozarja, da lahko pretiran vnos vlaknin prikrije resnejše težave, kot so sindrom razdražljivega črevesja in druga kronična vnetna obolenja ter intoleranca na določena živila, ker simptomi, kot so napihnjenost, bolečine in neredna prebava, pogosto ostanejo spregledani pod domnevo, da so zgolj posledica zdravega prehranjevanja.
Pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja, Crohnovo boleznijo ali po operacijah prebavil je nujno, da jim glede količine vlaknin svetuje zdravnik ali dietetik. Tudi Inštitut za nutricionistiko priporoča individualni pristop glede na zdravstveno stanje posameznika. Ob morebitnem postopnem povečevanju vnosa vlaknin je treba paziti na odziv telesa in se ne zanašati zgolj na modne smernice.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
