STA

Kot je za STA pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Mateja Jemec Auflič, je bilo sicer v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi bistveno manj dežja, a smo tudi letos beležili posamezne vremenske dogodke, kjer je v kratkem času padla zelo velika količina padavin in s tem povzročila nastanek zemeljskih plazov.

Podatkov, koliko plazov se je v letošnjem letu sprožilo, v geološkem zavodu sicer nimajo, je pa vsako leto od nekaj deset do nekaj sto takšnih dogodkov. Doslej so sicer v Sloveniji zabeležili preko 10.000 zemeljskih plazov.

Zemeljski plazovi so ponavadi vezani na morfološko razgibanost pokrajine. Ker je Slovenija morfološko zelo razgibana, je tem pojavom zelo izpostavljena praktično četrtina slovenskega ozemlja. Običajno so jim najbolj podvržena območja na manj obstojnih terenih in kamninah, torej predvsem območja osrednje Slovenije, Tolminskega preko Škofjeloško-cerkljanskega hribovja ter Zasavskega hribovja proti Posavju in Halozam. Zelo izpostavljeni so tudi Slovenske gorice, Goričko in del Pohorja, je pojasnila Jemec Aufličeva, ki pa je ob tem podarila, da se lahko pojavijo tudi drugod po Sloveniji.

Zavedati se je namreč treba, da imamo poleg naravnih danosti, ki vplivajo na pojav plazov, tudi sprožitvene dejavnike. Najpogostejši sprožitveni dejavnik v Sloveniji so padavine - bodisi kratkotrajne in intenzivne bodisi dolgotrajno deževje - v kombinaciji z neprimernimi posegi človeka v okolje.

Pri tem je Jemec Aufličeva opozorila predvsem na gradnjo objektov na območjih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom, pa tudi neprimerno obdelovanje kmetijskih površin. Na geološkem zavodu v zadnjem času opažajo tudi trend naraščanja plazov predvsem tam, kjer je bila spremenjena namembnost zemljišča iz nezazidljivega v zazidljivo.

Po besedah Jemec Aufličeve je najpomembneje, da se tam, kjer je velika verjetnost za nastanek plazov, ne gradi. Sicer pa je treba v pobočja graditi premišljeno, konstrukcijo objekta prilagoditi pobočju, poskrbeti za kontrolirano odvajanje padavinske vode, pomembno pa je tudi, da se temelje objekta postavi na stabilno kamnino.

V geološkem zavodu si sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi občine karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov upoštevale pri pripravi občinskih prostorskih načrtov. Nekatere občine sicer to že počnejo, a bi bila za rešitev tega problema potrebna sprememba zakonodaje, je dodala Mateja Jemec Auflič.