Profimedia

Pred nekaj leti je nenavadna nevihta popolnoma uničila celoten pridelek jagod na kmetiji Huguesa Falysa v belgijski provinci Hainaut. To ni bila edina katastrofa, njegov pridelek so skozi leta opustošile še druge nenavadne naravne nesreče, za katere pravi, da so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Težka naloga prepoznavanja krivde

Falys je zdaj stopil proti eni največjih naftnih multinacionalk na svetu, TotalEnergies, in zahteva odškodnino za povzročeno škodo. Prejšnji teden je pred sodniki v Tournaiu, ob podpori nevladnih organizacij in odvetnikov, predstavil svoje argumente, da bi moral francoski velikan fosilnih goriv odgovarjati za podnebne katastrofe, ki so uničile njegov pridelek. 

· Kmetijstvo

Po mesecih dogovarjanja vendarle začetek ocenjevanja škode

TotalEnergies se brani, da ni mogoče kriviti posameznega podjetja za vpliv stoletij uporabe fosilnih goriv. Kljub temu bi uspeh tožbe lahko ustvaril pravni preboj in odprl vrata podobnim tožbam proti drugim podjetjem po Evropi in svetu.

Profimedia

"To je zgodovinski dan," je pred sodno dvorano povedal Falys. "Sodišča bi lahko prisilila multinacionalke, da spremenijo svoje prakse." TotalEnergies sicer vsako leto izpusti toliko CO2 kot celotno Združeno kraljestvo, a zanika odgovornost za suše in nevihte, ki so prizadele Falysovo kmetijo.

Del širšega gibanja podnebnih tožb

Primer Huguesa Falysa je del širšega gibanja podnebnih tožb, ki testira sposobnost sodišč za uvajanje sprememb v naftni in plinski industriji. Po svetu je bilo do danes vloženih več kot 2900 podobnih primerov.

»To je prvič, da bi sodišče v Belgiji lahko priznalo pravno odgovornost enega od onesnaževalcev za podnebno škodo, ki jo državljani in kmetje že trpijo,« je pred sodno dvorano povedal tiskovni predstavnik Greenpeace Belgium, Joeri Thijs.

Profimedia

Prejšnji poskusi pripisovanja podnebnih škod posameznim podjetjem so bili večinoma neuspešni. Kot navaja Politico, cilj ni le odškodnina za škodo, temveč tudi prisila podjetij, da spremenijo svoje naložbene politike in se uskladijo s ciljem, da do leta 2050 uravnotežijo emisije ogljika.

Prizadete finance in duševno zdravje

V zadnjih letih je Falys, ki se s kmetijstvom ukvarja več kot 35 let, vse pogosteje doživljal ekstremne vremenske razmere. Neurje leta 2016 je popolnoma uničilo njegov pridelek jagod in večino krompirja, vročinski valovi in suše v letih 2018, 2020 in 2022 pa so prizadele tako pridelke kot tudi njegovo govedo, zaradi česar je moral krmo dokupovati od drugod. Ti ponavljajoči se udarci niso prizadeli le njegovih financ, temveč tudi njegovo duševno zdravje, je povedal za Politico.