Arhiv Štajerskega Tednika

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Preberite več v Štajerskem Tedniku