Arhiv Lokalno.si

V pred kratkim odprti šentrupertski Deželi kozolcev so imeli preteklo soboto prav poseben dan za ljubitelje zdravilnih travniških rož. Na sam dan zavetnika zeliščarjev sv. Jerneja, 24. avgusta, se je pod kozolci v muzeju na prostem zbralo precej uka žejnih zeliščarjev z različnih koncev Slovenije. Sodeč po vprašanjih, ki so jih postavljali predavateljem, že poznajo marsikatero skrivnost zeliščarstva, dejavnosti, ki v teh kriznih časih, ko se ljudje radi vračajo k naravi, vzbuja čedalje več pozornosti in postaja skorajda trendovska.

Kot prvi je spregovoril farmacevt mag. Jože Kukman, dolgoletni strokovnjak za zelišča v stiški samostanski lekarni, ki je svoje znanje izpopolnjeval pri pokojnem patru Simonu Ašiču. Zbrana množica je pozorno sledila njegovi razlagi in na novo odkrila marsikatero zdravilno učinkovino na videz skromnih travniških cvetlic. Na pozabljene ljudske modrosti in verovanja je spomnila tudi Vlasta Mlakar, strokovnjakinja za slovensko etnobotanično izročilo. Zbrano občinstvo je tudi njej pozorno prisluhnilo in domov odneslo marsikatero skrivnost o odnosu Slovencev do zemlje in čarobnega rastlinskega sveta. Da se zeliščno maslo, ki so ga včasih delali za celjenje ran prav na ta dan, lahko uporablja tudi v kulinariki in da je priljubljenost zdravilnih rož v današnji prehrani vse večja, je s svojo zeliščno kuharijo v živo pod Jurgličevim toplarjem potrdila Mirjam Grilc, predana zeliščarica izpod Krvavca. Ob asistenci dveh pomočnic je kar pred navzočimi skuhala vrsto dobrot in jih ponudila v pokušino.

Izobraževalni del dneva sta popestrili še razstava na temo nabiralništva in voden ogled po Deželi kozolcev. Sledil je sproščen večer slovenskih ljudskih pesmi in pripovedi o rastlinskem svetu, ki ga je posebej za to priložnost zasnovala pevka in pripovedovalka Ljoba Jenče. Ob spremljavi Nine Volk, ki je zaigrala na harmoniko in oprekelj, je nanizala vrsto zgodb iz ljudskega izročila, med drugim o šentjanževki, regratu, sončnici, trepetliki, ajdi in lanu.

Pri dogodku so kot partnerji sodelovali Turistično društvo Šentrupert, Občina Šentrupert in Dežela kozolcev Šentrupert, d.o.o.

Muzej Dežela kozolcev vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V zadnjih mesecih je Deželo kozolcev obiskalo že več kot 9000 obiskovalcev.

V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.

Občina Šentrupert je sicer ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številna prejeta priznanja. Uvrščena je bila med najboljše slovenske prakse v projektu "Slovenija znižuje CO2", prejela je priznanje "Zlati kamen" za eno razvojno najbolj prodornih občin in priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v letu 2012 ter priznanje za najbolj inovativno občino v letu 2011. Več na www.sentrupert.si.