Arhiv Štajerskega Tednika

„Poklic babice se mi je zdel izjemno privlačen. Vedela sem, da bi to rada delala celo življenje. Ko sem se odločila za zdravstveno šolo, sem takoj vedela, da je babištvo poklic moje prihodnosti. Še danes se spomnim, kako srečna sem bila, ko sem izvedela, da sem sprejeta,“ se še danes s solzami v očeh spominja Kristina Murko.

Po zaključenem šolanju babištva se je zaposlila v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, a najprej na oddelku za intenzivno nego, saj na porodnem ni bilo potrebe po novih zaposlitvah. Po petih letih dela tam pa so se njene sanje uresničile in začela je delati to, za kar se je izobraževala.

Prvi porod je opravila že v času šolanja, v 3. letniku. Ta izkušnja se ji je vtisnila globoko v spomin. Še danes pa se spominja tudi prvega samostojno opravljenega poroda v ptujski bolnišnici: „Čeprav po končanem šolanju nekaj časa tega nisem delala, me je sodelavka poslala v porodno sobo. Opravili sva kar pet porodov, to je bila neverjetna izkušnja.“

Ni zmeraj šlo vse po načrtih, to so najtežji trenutki ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku