arhiv DL

Šolsko leto se končuje. Otroci in mladostniki v teh zadnjih tednih pospešeno dobivajo zadnje ocene, jih popravljajo in zvišujejo, pri tem pa se marsikdo od njih spoprijema z velikimi pritiski, stresom in stiskami. Vse je nakopičeno v kratek čas, vse preveč so že nekaj časa v ospredju ocene, vse se vrednoti skozi te številke, mladi pa se bojijo neuspeha. To se še posebno pokaže, ko se »borijo« za vpis na želeno srednjo šolo ali fakulteto. In ta »boj« za čim višje ocene, da ne rečemo samo za petice, se začne že leta prej.

##IMAGE-3681355##

Splošno ozračje v družbi je marsikaterega otroka in mladostnika pripeljalo tudi do tega, da od sebe pričakuje in zahteva preveč, da zanemari čas za sprostitev, zabavo in druženje s prijatelji, gibanje, ne nazadnje tudi za spanje. Prosti čas, kadar si ga vzame, si velikokrat raje zapolni s pametnim telefonom in vsem, kar mu ta ponuja. Uspešnejši ko je otrok, več po navadi pričakuje od sebe. Kar konec koncev spet ni nič narobe, če za to ne plačuje prevelikega davka.

Občutek, da mu starši zaupajo, verjamejo vanj, je za otroka neprecenljiv.

Pogosto imajo tudi starši prevelika pričakovanja in zahteve, ki jih njihov otrok težko uresniči ali pa jih ne zmore uresničiti, čeprav se zelo trudi. Že odrasli, ki imamo za sabo že kar nekaj preizkušenj in izkušenj, se včasih zelo težko spoprijemamo s težavami in izzivi, ki jih prinašata služba in življenje nasploh, kaj šele otrok in mladostnik. Grajanje in nerganje po večini ne prinašata pravega učinka, nekateri otroci se začnejo zapirati vase, še bolj so prestrašeni in posledično nesamozavestni. Tu lahko vlečemo vzporednico tudi pri drugih obšolskih dejavnostih, ki jih imajo, denimo pri športu in podobno. Seveda jim pri vsem tem želimo najboljše, da bodo uspešni in srečni.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Pritiske, da naj bodo čim boljši, mladi, kot povedo sami, doživljajo tudi od učiteljev in celo sovrstnikov. Kako grozno se sliši, da denimo dekle v osnovni šoli joče, ker je dobila štirico, in si ubija glavo s tem, zakaj se ni še malo bolj potrudila, da bi prišla do petice. Ali se otroci potemtakem učijo predvsem zaradi ocen, morda štipendije, ki jo prinašajo visoke ocene, in ne zaradi znanja? Sistem jih na neki način sili v to. In vsi ti pritiski, žal, lahko privedejo tudi do kakšnih bolezenskih simptomov.

In kaj lahko naredijo starši? Najprej verjetno to, da otrokom prisluhnejo, jih poskušajo razumeti, jim stojijo ob strani, pomagajo najti vzroke, zakaj jim ne gre, jim svetujejo in jih učijo, kako prebroditi izzive … In to ne le ob koncu leta, bodite jim v oporo in ob njih vse leto, a jim pri tem ne dajajte potuhe. Ja, včasih je težko oceniti, kdaj otrok resnično ne zmore in kdaj se mu preprosto ne da.

A občutek, da mu starši zaupajo, verjamejo vanj, je za otroka neprecenljiv pa tudi za starša je po mojem skromnem mnenju nekaj najlepšega, da otrok ve, da se mu lahko zaupa, ne glede na to, v kako težki situaciji se je znašel. To je dolgoročna naložba v prihodnost.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista