Je res v vsaki slabi stvari nekaj dobrega?
Težka izkušnja ni nujno dobra, lahko pa sčasoma spremeni naš pogled, odločitve in smer. Kako v slabem prepoznati tudi drugo plat?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Vse je za nekaj dobro.«
»Vse se zgodi z razlogom.«
»Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga.«
Takšne stavke pogosto izrečemo z najboljšimi nameni. Z njimi želimo potolažiti človeka, ki je izgubil službo, se razšel s partnerjem, doživel neuspeh ali se znašel v obdobju, ko se mu zdi, da gre narobe skoraj vse. Včasih jih ponavljamo tudi sami sebi, ker želimo verjeti, da neprijetna izkušnja vendarle ni bila zaman.
Toda življenje ne ponuja vedno tako preprostih zaključkov. Nekateri dogodki so boleči in nepravični, zato včasih preprosto ni na mestu, da skušamo na silo iskati, kje se v njih skriva nekaj dobrega za nas. Obstaja pa način, kako lahko tudi težko izkušnjo sčasoma pogledamo nekoliko drugače.
V psihologiji se za spreminjanje načina, kako si razlagamo neko situacijo in njen pomen, uporablja izraz kognitivno preokvirjanje oziroma kognitivna ponovna presoja. Ne gre za prepričevanje, da je bilo nekaj slabega v resnici dobro, temveč za sposobnost, da v dogodku poleg izgube, razočaranja ali neuspeha opazimo tudi tisto, česar v prvem trenutku morda nismo mogli videti.
PREBERITE TUDI:
Dogodek se ne spremeni, spremeni se naš pogled nanj
Pri kognitivnem preokvirjanju ne gre za zanikanje neprijetnih dejstev, temveč za to, da isti dogodek pogledamo širše. Raziskave kažejo, da je sposobnost takšnega preokvirjanja povezana z večjo psihološko odpornostjo.
Predstavljajmo si človeka, ki ne dobi službe, ki si jo je zelo želel. Prva razlaga je lahko povsem razumljiva: »Nisem dovolj dober.« Toda dogodek lahko vsebuje še druge informacije. Morda je bil za delovno mesto izbran kandidat z več izkušnjami. Morda ta oseba ugotovi, da se mora dodatno izobraziti. Morda jo zavrnitev pripelje do druge zaposlitve, ki ji veliko bolj ustreza.
Nič od tega ne spremeni dejstva, da je bila oseba zavrnjena, spremeni pa pomen, ki ga zavrnitvi pripiše.
Prav tu se skriva pomembna razlika. Če neprijeten dogodek razumemo kot dokončen dokaz, da nam ne bo uspelo, lahko vpliva na vse naše naslednje odločitve. Če pa ga razumemo kot eno izkušnjo, iz katere lahko nekaj izvemo, ostaja prihodnost odprta.
Naši možgani zelo hitro opazijo, kaj je narobe
Takšen pogled sicer ni samoumeven. Človeška pozornost je namreč posebej občutljiva za nevarnosti, izgube in negativne informacije. Z evolucijskega vidika je bilo koristno hitro opaziti nekaj, kar bi nas lahko ogrozilo. V sodobnem življenju pa lahko ista nagnjenost pomeni, da neuspehu, kritiki ali neprijetnemu dogodku namenimo nesorazmerno veliko pozornosti.
Če se nam zjutraj pokvari avto, zamudimo pomemben sestanek in se nato še spremo s partnerjem, bomo dan zvečer verjetno opisali kot katastrofalen. Pri tem zlahka spregledamo deset stvari, ki so potekale povsem dobro.
Podobno se dogaja v daljših življenjskih obdobjih. Ko se znajdemo v težavah, se pogled zoži. Vidimo predvsem tisto, kar smo izgubili, kar se ni izšlo in česar nimamo. To je povsem običajen človeški odziv na stisko.
Prav zato sposobnost opaziti še drugo plat zahteva nekaj zavestnega napora.
Toda ni treba, da je vse »za nekaj dobro«
Ko iščemo drugačen pogled, pa lahko naredimo tudi napako. Če želimo v vsakem dogodku čim hitreje najti nekaj pozitivnega, lahko pridemo do tako imenovane toksične pozitivnosti. Gre za pričakovanje, da moramo kljub težkim okoliščinam razmišljati pozitivno in neprijetna čustva čim prej nadomestiti z optimizmom.
Osebi, ki je pravkar izgubila nekoga, ki ga ima rada, stavek »vse se zgodi z razlogom« najverjetneje ne bo pomagal. Prav tako ni treba človeku po razpadu dolgoletnega odnosa pojasnjevati, da bo nekoč vesel, da se je zgodilo. Morda bo. Morda ne bo. Predvsem pa tega v tistem trenutku še ne more vedeti.
Tudi raziskovanje pozitivnih sprememb po težkih življenjskih dogodkih kaže precej bolj zapleteno sliko, kot jo pogosto predstavlja popularna psihologija. Ljudje po težkih življenjskih izkušnjah res lahko začnejo bolj ceniti življenje, postavljati drugačne prioritete, graditi globlje odnose ali celo občutijo večjo osebno moč. Vseeno pa tak osebni napredek ni samodejna posledica trpljenja in tudi ni nekaj, kar bi morali od človeka pričakovati.
Včasih je povsem zdrav odziv na nekaj slabega preprosto priznanje, da smo prizadeti.
Dobro je predvsem v tem, kar naredimo po njem
Dogodek, ki se nam zgodi, je lahko povsem upravičeno slab. Če pa nas spodbudi, da pozneje nekaj naredimo drugače, morda celo bolje, lahko iz njega vendarle nastane nekaj dobrega. In prav v tem je pomembna razlika.
Ni treba trditi, da je bila izguba službe dobra, lahko pa je prav to tisto, kar nas spodbudi, da po desetih letih končno razmislimo, ali si takšno delo sploh še želimo. Tudi razpad odnosa ni dober, saj skoraj po pravilu boli. Lahko pa pozneje razkrije, koliko svojih potreb smo v njem zanemarjali. Ko sprejmemo napačno odločitev, prav tako ne moremo reči, da je bila dobra samo zato, ker smo se iz nje nekaj naučili. Napačna odločitev je bila lahko slaba, a zaradi nje lahko naslednjič ravnamo drugače.
Raziskovalci pri tem govorijo tudi o prepoznavanju pozitivnih sprememb ali koristi, ki jih človek zazna v povezavi s težko izkušnjo. Takšno doživljanje je lahko povezano z boljšim psihološkim počutjem, vendar je veliko odvisno od tega, koliko časa je minilo od dogodka in kako človek svojo izkušnjo predeluje.
Zato ni nujno, da dobro iščemo v tem, kar se nam je zgodilo. Lahko pa nekaj dobrega ustvarimo s tem, kar naredimo potem.
Včasih drugo plat vidimo šele čez leta
Verjetno ima skoraj vsakdo v svojem življenju dogodek, ki ga danes razume drugače kot takrat, ko se je zgodil. Odnos, za katerega smo nekoč obupano želeli, da bi obstal. Službo, ki je nismo dobili. Odločitev, ki se ni izšla. Človeka, ki nas je razočaral. Načrt, ki je propadel.
Čas dogodka ne spremeni, lahko pa spremeni njegovo mesto v naši življenjski zgodbi.
Prav zato raziskovalci opozarjajo, da pri iskanju smisla po težkih dogodkih ni pomembno samo, ali ga človek najde, ampak tudi kdaj in kako ga išče. Nenehno premlevanje vprašanja »zakaj se mi je to moralo zgoditi?« namreč ni nujno koristno, saj nas lahko predolgo zadrži v dogodku, ki ga poskušamo razložiti.
Ko čutimo, da potrebujemo čas, je zato povsem smiselno, da si ga vzamemo. Nič ni narobe, če še nismo pripravljeni iskati drugačnega pomena dogodka. Včasih odgovora na vprašanje »kaj je dobrega v tem?« preprosto še ni.
Vprašanja, ki odprejo nekoliko širši pogled
Ko mine prvi čustveni odziv, si lahko pomagamo z drugačnimi vprašanji.
Kaj mi je ta dogodek pokazal?
Kaj danes vem, česar prej nisem vedel?
Sem o sebi ali drugih izvedel kaj pomembnega?
Ali je kaj, kar bi zaradi te izkušnje prihodnjič naredil drugače?
Se je spremenilo tisto, kar mi je v življenju pomembno?
Lahko se zgodi, da bodo odgovori tudi zelo skromni. Morda bomo le ugotovili, komu lahko zaupamo. Morda bomo spoznali, da nečesa ne želimo več. Morda bomo postali previdnejši. Ali pogumnejši. Morda se bomo naučili prositi za pomoč.
Lahko pa tudi ugotovimo, da v tistem trenutku še vedno ne vidimo nič dobrega. Tudi to je dovoljen odgovor.
Morda še ne poznamo celotne zgodbe
Ideja, da moramo v vsaki stvari najti nekaj dobrega, nam lahko naloži precej težko breme. Kot da neuspeha, izgube ali razočaranja ne bi smeli samo občutiti, ampak bi morali iz njega čim prej izdelati življenjsko lekcijo.
Ni treba.
Veliko bolj prizanesljiv pogled je, da dogodku ne pripišemo dokončnega pomena prehitro. Danes je nekaj lahko samo razočaranje. Čez nekaj mesecev bomo morda opazili posledico, ki je nismo pričakovali. Čez nekaj let bomo morda na isto obdobje gledali povsem drugače.
Sposobnost videti nekaj dobrega zato ne pomeni, da si nadenemo rožnata očala. Pomeni predvsem, da si jih znamo občasno sneti. In ne le rožnatih, temveč tudi tista temna, skozi katera je vse videti slabše, kot morda v resnici je.
Ni treba verjeti, da je vse, kar se nam zgodi, dobro. Dovolj je, da dopuščamo možnost, da tisto, kar danes vidimo, še ni celotna zgodba.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
