Videti je kot suha koža, a lahko gre za predrakavo spremembo
Ena je le estetska nevšečnost, druga povsem nenevarna, tretja pa je lahko predstopnja raka kože. Kako jih prepoznati in kdaj na pregled?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Beseda keratoza lahko zveni kot ena sama diagnoza, vendar v resnici opisuje zelo različne kožne spremembe. Nekatere so povsem nenevarne in človeka motijo predvsem zaradi videza, pri drugih pa je pomembno, da jih pravočasno prepozna dermatolog.
Med najpogostejšimi so seboroična keratoza, ki je benigna, keratoza pilaris oziroma značilna "kurja polt" ter aktinična keratoza. Prav slednja zahteva največ pozornosti, saj gre za spremembo kože, poškodovane zaradi dolgotrajnega izpostavljanja soncu, ki se lahko razvije v ploščatocelični karcinom. Zato pri vztrajni, hrapavi ali spreminjajoči se spremembi ni najpomembneje ugotoviti, kateri fotografiji na spletu je najbolj podobna, temveč ali jo je smiselno pokazati dermatologu.
Seboroična keratoza
Seboroične keratoze so zelo pogoste predvsem v odrasli dobi in z leti postajajo številčnejše. Lahko so svetle, rjave ali skoraj črne, površina pa je pogosto voskasta, luskasta ali hrapava. Značilen je videz, kot da bi bila sprememba »prilepljena« na površino kože. Pogosto se pojavijo na trupu, obrazu, vratu ali ramenih.
Čeprav so lahko po videzu precej izrazite, so benigne. Mayo Clinic poudarja, da seboroična keratoza ne preide v kožnega raka in sama po sebi ne povečuje tveganja zanj. Težava je predvsem v tem, da lahko nekatere temne seboroične keratoze spominjajo na druge kožne spremembe. Če diagnoza ni jasna, lahko dermatolog spremembo odstrani in jo pošlje na histološki pregled.
Aktinična keratoza je druga zgodba
Nastane zaradi dolgotrajnega kopičenja poškodb zaradi ultravijoličnega sevanja in se zato najpogosteje pojavlja na mestih, ki so bila skozi leta veliko izpostavljena soncu: na obrazu, uhljih, lasišču, vratu, podlahteh in hrbtni strani dlani. Pogosto jo človek prej začuti kot opazi.
Koža je na omejenem mestu suha, luskasta in nenavadno hrapava, skoraj kot brusni papir. Lisa je lahko rdečkasta, rožnata, rjava ali barve kože, včasih pa jo spremljajo srbenje, občutljivost ali pekoč občutek. Slovensko združenje dermatovenerologov aktinične keratoze opisuje kot predrakave spremembe, iz katerih se lahko razvije ploščatocelični karcinom kože.
To se ne zgodi pri vsaki aktinični keratozi in iz videza posamezne spremembe ni mogoče zanesljivo napovedati, katera bo napredovala. Zato je smiselno, da jih oceni dermatolog.
Zakaj je sonce tako pomembno?
Aktinična keratoza ni posledica enega sončnega popoldneva, temveč predvsem kumulativne izpostavljenosti UV-sevanju skozi leta. Večje tveganje imajo ljudje s svetlo poltjo, tisti, ki so veliko časa preživeli na prostem brez zaščite, in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
UV-poškodbe se z leti seštevajo, zato aktinične keratoze pogosteje opažamo v srednji in starejši življenjski dobi. Zaščita pred soncem zato ni pomembna samo zaradi melanoma. Dolgotrajno UV-sevanje je povezano tudi z aktiničnimi keratozami ter ploščatoceličnim in bazalnoceličnim rakom kože.
Drobne bunkice na rokah so nekaj povsem drugega
Tretja sprememba je keratoza pilaris, ki jo mnogi poznajo kot kožo, podobno trajni kurji polti. Na nadlahteh, stegnih, zadnjici ali licih se pojavijo številne drobne, hrapave bunkice. Nastanejo, ko odmrle kožne celice zamašijo lasne mešičke. Stanje ni nalezljivo in ni povezano z rakom kože.
Pogosto je izrazitejše pozimi oziroma takrat, ko je koža bolj suha. Zdravljenje zaradi zdravja ni potrebno. Če človeka motita videz ali hrapavost, lahko pomagajo redna nega z vlažilnimi kremami ter pripravki s sečnino, mlečno, glikolno ali salicilno kislino. Pregrobo drgnjenje lahko stanje celo poslabša.
Kdaj spremembe ne ignorirajte?
Največji problem je, da kožnih sprememb doma ni vedno mogoče zanesljivo ločiti. Pregled je posebej smiseln, če se pojavi nova sprememba, ki hitro raste, spreminja barvo ali obliko, začne krvaveti, boli, se lušči, naredi krasto ali se rana vztrajno ne zaceli.
Pozornost zaslužijo tudi hrapave lise na močno osončenih delih telesa, ki vztrajajo ali se ponavljajo. Dermatolog lahko spremembo pregleda tudi z dermatoskopom, ob nejasni diagnozi pa je včasih potreben odvzem tkiva. Beseda "keratoza" torej še ne pove, ali je sprememba nevarna. Drobne bunkice na nadlahteh so lahko povsem neškodljive, voskasta rjava izrastlina benigna, vztrajna hrapava lisa na od sonca poškodovani koži pa je nekaj, kar je vredno pokazati dermatologu.
