Ta redek rak je lahko dolgo brez simptomov: na te znake bodite pozorni
Rak tankega črevesa je redek, težave pa so lahko dolgo neopazne ali podobne drugim prebavnim boleznim. Preverite, kateri simptomi zahtevajo pozornost.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tanko črevo predstavlja največji del prebavne cevi, kljub temu pa se rak v njem pojavlja precej redkeje kot v debelem črevesu ali želodcu. Prav njegova redkost in pogosto neznačilni simptomi pa lahko pomenijo, da bolezen ni prepoznana takoj. Onkološki inštitut Ljubljana raka tankega črevesa uvršča med redke rake prebavil.
Med najpogostejše tumorje tankega črevesa sodijo adenokarcinomi, nevroendokrini tumorji, gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) in limfomi. Njihovo zdravljenje in potek se med seboj razlikujeta.
Težave so lahko dolgo zelo neopazne
Rak tankega črevesa v zgodnjih fazah ne povzroča vedno težav. Ko se simptomi pojavijo, pa so pogosto takšni, da jih je mogoče pripisati številnim pogostejšim prebavnim boleznim. Med možnimi znaki so:
-
bolečina ali krči v trebuhu,
-
nepojasnjeno hujšanje,
-
slabost in bruhanje,
-
driska,
-
izrazitejša utrujenost,
-
kri v blatu oziroma črno blato,
-
pri nekaterih tumorjih tudi zlatenica.
Mayo Clinic med možnimi simptomi omenja tudi zardevanje kože, ki se lahko pojavlja pri nekaterih nevroendokrinih tumorjih. Posamezen simptom seveda še ne pomeni raka. Pomembnejše je, če se težave ponavljajo, trajajo dalj časa, se stopnjujejo ali nimajo jasnega pojasnila.
Kri v blatu lahko vodi tudi v slabokrvnost
Tumor v tankem črevesu lahko počasi krvavi, zato krvavitev ni vedno očitna. Pri nekaterih bolnikih se najprej pokaže kot slabokrvnost, utrujenost ali oslabelost, šele preiskave pa razkrijejo vzrok.
Če je krvavitev izrazitejša, je blato lahko črno ali vsebuje vidno rdečo kri. Močna bolečina v trebuhu skupaj z vztrajnim bruhanjem lahko pomeni tudi zaporo črevesa in zahteva hitro zdravniško oceno.
Nekateri imajo večje tveganje
Vzrok raka tankega črevesa pogosto ni mogoče določiti, poznamo pa nekatere dejavnike, povezane z večjim tveganjem. Slovenska priporočila posebej izpostavljajo nekatere dedne sindrome, med njimi Lynchev sindrom, družinsko adenomatozno polipozo in Peutz-Jeghersov sindrom. Večje tveganje je povezano tudi z nekaterimi kroničnimi vnetnimi boleznimi črevesa.
Mayo Clinic med boleznimi, povezanimi s povečanim tveganjem, navaja tudi Crohnovo bolezen in celiakijo.
Kako zdravniki sploh pregledajo tanko črevo?
Prav diagnostika je pri tej bolezni lahko nekoliko zahtevnejša, saj večjega dela tankega črevesa pri običajni gastroskopiji ali kolonoskopiji ni mogoče neposredno pregledati.
Slovenska priporočila pri sumu na adenokarcinom predvidevajo kombinacijo različnih preiskav. Uporabljajo se CT trebuha in prsnega koša, po potrebi CT- ali MR-enterografija, pri tumorjih bližje začetku tankega črevesa pa tudi endoskopske preiskave. V izbranih primerih prideta v poštev enteroskopija ali kapsulna endoskopija.
Za dokončno opredelitev tumorja je pomemben tudi pregled vzorca tkiva, saj šele ta pokaže, za katero vrsto raka gre.
Zdravljenje je odvisno od vrste tumorja
Pri lokaliziranem adenokarcinomu je osnova zdravljenja praviloma operacija, pri kateri kirurg odstrani prizadeti del tankega črevesa in ustrezne bližnje strukture. Onkološki inštitut med ključnima oblikama zdravljenja adenokarcinoma tankega črevesa navaja kirurgijo in sistemsko onkološko zdravljenje.
Pri drugih vrstah tumorjev je lahko zdravljenje drugačno. Glede na histološki tip in razširjenost bolezni se lahko uporabljajo kemoterapija, tarčna zdravila, imunoterapija ali pri nekaterih nevroendokrinih tumorjih posebej usmerjena zdravila.
Kdaj vztrajnih težav ne gre prezreti?
Bolečine v trebuhu, driska ali slabost imajo v veliki večini primerov precej pogostejše in nenevarnejše vzroke. Toda nepojasnjeno hujšanje, kri oziroma črno blato, vztrajna bolečina, ponavljajoče bruhanje ali ugotovljena slabokrvnost brez jasnega razloga so znaki, pri katerih je smiselno iskati vzrok. Pri raku tankega črevesa namreč največji izziv ni to, da bi imel en značilen simptom, temveč ravno nasprotno – dolgo lahko povzroča težave, ki na prvi pogled niso videti nič posebnega.