Kolumna: Kdo je ženska za takšnim obrazom?
Obrazi postajajo kot voščene lutke, narejene po navodilih proizvajalca. Brezhibni, a povsem nemi. Kaj so ženske za njimi sploh preživele, čemu se smejijo in kaj jih rani?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pa vendar se življenje zapisuje na naš obraz, pa naj nam je to všeč ali ne. Vsaka gubica je sled nekega nasmeha, izkušnje, čustva. Zakaj bi jo želele povsem izbrisati? Zrelost vendar lepoti ničesar ne odvzame, temveč ji doda novo dimenzijo, leta pa prinesejo dragoceno samozavest, notranji mir in karizmo. Ne obsojam žensk, ki se za poseg odločijo premišljeno in povsem zase. Težava nastane, ko se za takšno odločitvijo skriva lov za umetno ustvarjenimi ideali.
Bernarda Marovt, ena najuspešnejših slovenskih manekenk z mednarodno kariero, se že desetletja giblje v svetu, kjer je videz valuta. »Lepotne operacije so prinesle zmedo, saj so si bile ženske po posegih med seboj vse bolj podobne. Me z naravnim videzom smo vedno bolj iskane,« je povedala v intervjuju za Obraze. Sama še vedno dobiva povabila za delo, in to brez enega samega lepotnega posega. Skrbijo pa jo dekleta, ki jim kar starši, ki bi jih morali pred takšnimi pritiski prvi zaščititi, za rojstni dan plačajo lepotno operacijo. Sprašuje se, kaj bodo te punce doživljale, ko bodo dopolnile 50 let. Verjetno ne tistega, kar zdaj prehitro in umetno zasledujejo.
Sodobna družba nas prepričuje, da je lepota ženske v tem, kako dolgo ji uspe ohraniti obraz 20-letnice. Zato mi je še toliko bliže Bernardina misel: »Lepota človeka se bolj občuti kot vidi.« Igralka Saša Pavček gre še korak dlje. Prizna, da bi njenemu nečimrnemu egu sicer laskalo, če bi kdo rekel: »O, ta je pa dobra mačka!« A to je ne zanima. »Pomembno pa se mi zdi, da ima moja eksistenca tudi pri drugih vrednost. Toda to ni povezano z videzom, starostjo ali družbenim statusom.«
Zato nima smisla bežati pred časom, še manj se primerjati z mlajšo različico sebe. Leta, ki jih nosimo na obrazu, so leta, ki smo jih živele. Niso samoumevna. Alfi Nipič, ki se je moral po hudi bolezni znova naučiti hoditi, v tej številki pove: »Po vseh zdravstvenih preizkušnjah danes veliko bolj cenim že to, da lahko zjutraj vstanem, grem na sprehod in uživam v vsakdanjih stvareh.« Znati moramo ceniti tudi to, da nam je podarjen nov dan. Da lahko v njem doživimo kaj lepega, kar nahrani dušo in nas napolni od znotraj.
Obraz, ki je živel, ima kaj povedati. In prav v tem se skriva njegova prava lepota.
*Zapis so uvodne besede urednice Obrazov Mateje Špiranec v novembrski številki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.