Profimedia

Mravljinčenje je občutek, ki ga opisujemo kot zbadanje, skelenje ali občutek, kot bi na koži mrgolele mravlje. Najpogosteje se pojavi v rokah, nogah, prstih ali stopalih, lahko pa prizadene tudi druge dele telesa. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je mravljinčenje pogosto povezano z motnjami v delovanju živcev ali prekrvavitve. Občutek je lahko blag in kratkotrajen ali pa traja dlje in je moteč, kar pogosto kaže na resnejše zdravstvene težave.

Kronična obolenja

Avtoimunske bolezni: Ko telo začne napadati svoja lastna tkiva

Vzroki in dejavniki mravljinčenja

Mravljinčenje lahko sprožijo različni dejavniki. Po mnenju strokovnjakov so najpogostejši vzroki:

• Začasno stiskanje živcev: Dolgotrajno sedenje v neudobnem položaju ali pritisk na živec, denimo pri spanju na roki.
• Hitre spremembe temperature: Denimo ob prehodu z vročega zraka v hladno morje se lahko pojavi tudi na obrazu ter običajno mine samo od sebe.
• Pomanjkanje vitaminov: Predvsem pomanjkanje vitamina B12 in magnezija.
• Poškodbe ali vnetja: Poškodbe živcev zaradi travm ali vnetnih procesov.
• Kronični dejavniki tveganja: Alkoholizem, kajenje ali izpostavljenost toksinom.
• Sistemska obolenja: Sladkorna bolezen in druge avtoimunske bolezni ali okužbe.

Profimedia

Mravljinčenje je pogostejše pri starejših odraslih, saj se s starostjo poveča tveganje za nevrološke in žilne težave. Spolne razlike niso izrazite, a nekatere študije kažejo, da so ženske nekoliko bolj dovzetne zaradi hormonskih vplivov, denimo med nosečnostjo ali menopavzo.

Vitamin B12

Tega nujnega vitamina po 50. letu potrebujemo še več

Bolezni in stanja, povezana z mravljinčenjem

Mravljinčenje je lahko simptom različnih zdravstvenih stanj. Najpogostejše bolezni, njihovi znaki, zdravljenje in preventiva, kot jih povzemajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), so:

Nevropatija (poškodba perifernih živcev)

Simptomi: Mravljinčenje, otrplost, pekoča bolečina, šibkost v mišicah.

Zdravljenje: Odvisno od vzroka – zdravila za lajšanje bolečin, fizioterapija ali korekcija osnovnega vzroka, denimo uravnavanje sladkorja pri diabetikih.

Preventiva: Zdrava prehrana, bogata z vitamini B, redna telesna aktivnost in izogibanje alkoholu.

Profimedia

Sindrom karpalnega kanala

Simptomi: Mravljinčenje v prstih rok, zlasti ponoči, bolečina v zapestju, oslabljen oprijem.

Zdravljenje: Nošenje opornice, protivnetna zdravila, v hujših primerih operacija.

Preventiva: Ergonomska delovna mesta, vaje za zapestja in izogibanje ponavljajočim se gibom.

Profimedia

Sladkorna bolezen

Simptomi: Mravljinčenje v stopalih, žeja, pogosto uriniranje, utrujenost.

Zdravljenje: Nadzor krvnega sladkorja z dieto, zdravili ali inzulinom.

Preventiva: Zdrava prehrana, redna vadba in redni zdravniški pregledi.

Profimedia

Multipla skleroza

Simptomi: Mravljinčenje, motnje vida, težave z ravnotežjem, utrujenost.

Zdravljenje: Imunomodulatorna zdravila, fizioterapija, podporna terapija.

Preventiva: Specifične preventive ni, a zgodnja diagnoza izboljša izid.

· Zdravje

Magnezij: Ključni mineral za vaše zdravje in dobro počutje

Zdravje

Najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo

Možganska kap 

Simptomi: Nenadno mravljinčenje na eni strani telesa, šibkost, težave z govorom.

Zdravljenje: Takojšnja zdravniška pomoč, zdravila za preprečevanje strdkov, rehabilitacija.

Preventiva: Nadzor krvnega tlaka, holesterola in opustitev kajenja.

Profimedia

Kdaj obiskati zdravnika?

Mravljinčenje je lahko nedolžen pojav ali znak resnejšega stanja. Po priporočilih NIJZ je obisk zdravnika nujen, če mravljinčenje traja dlje časa, se ponavlja ali je povezano z drugimi simptomi, kot so bolečina, šibkost ali motnje vida. Zgodnja diagnostika je ključna za preprečevanje zapletov.