
»Skakači« delili svoje zgodbe in nasvete o varnem skakanju
Nesreča nikoli ne počiva. To so na lastni koži izkusili tudi Aleš, Nino, Luka in Katarina. Vsem se je zaradi skoka oziroma padca v vodo življenje v trenutku povsem spremenilo. Kljub nesreči, ki je na novo začrtala želje in cilje, so našli nove priložnosti. Tudi pri potapljanju in statični apneji. S Plavalnim klubom Slovenske Konjice in z Mednarodno zvezo IAHD Adriatic v akciji Voda vzame, voda vrne osveščajo mlade o nevarnostih in posledicah neprevidnosti pri skokih v vodo.

Svojevrstna akcija osveščanja in hkrati opogumljanja se je začela že lani, a je v obeh omenjenih ustanovah zaradi omejitev ob epidemiji koronavirusa niso uspeli izpeljati v celoti. Letos tako nadaljujejo turnejo obiskov na slovenskih bazenih, kjer invalidi zbranim zaupajo svoje zgodbe in jih tako osveščajo o poškodbah, ki so posledica skokov v vodo. Sočasno jim predstavijo možnost potapljanja, gibanja pod vodo, kjer so invalidi povsem enakovredni zdravim potapljačem.
Predsednik konjiškega plavalnega kluba in izkušen potapljač Branko Ravnak je pred leti oral ledino na področju potapljanja oseb s poškodbami hrbtenjače. Čeprav njegov edinstven pristop kaže izjemno pozitivne učinke, v domovini in tudi med invalidskimi organizacijami še ni povsem sprejet. »Morda tudi zato, ker je svojevrsten in drugačen moj odnos do invalidov,« razmišlja Ravnak. Prepričan je namreč, da s pretiranim zavijanjem v vato invalidom ne delamo usluge. Prej nasprotno. Zanj so vsi potapljači, invalidi in zdravi, enaki. »Vse, kar lahko invalid naredi sam, mora narediti sam,« je prepričan izkušen potapljač, ki vselej brez dlake na jeziku pove, kar misli.
Življenje se spremeni, a ga ni konec
»Poletje je čas, ko se še pogosteje zadržujemo in družimo ob rekah, jezerih, na kopališčih ali ob morju. Že majhna neprevidnost lahko hitro pripelje do nesreče. Zgodbe ljudi, ki izkušnje delijo pod okriljem naše akcije, nazorno povedo, kakšne so posledice neprevidnosti. A hkrati pokažejo tudi pot naprej. Ko se zgodi nesreča je seveda težko, poškodbe so hude in trajne. A življenja ni konec,« pravi dolgoletna potapljačica Alenka Fidler, tudi predstavnica mednarodne zveze IAHD Adriatic. Kot še pravi, so to zgodbe, ki dajo ljudem misliti, zato je prav, da jih slišijo. »Še posebej otroci in mladi. Ti so ponavadi najbolj navdušeni nad skoki v vodo. S tem ni nič narobe, če vedo, kako in kje skočiti, da bo varno,« poudarja.
Veliko invalidov nove priložnosti najde v športu. Mnogi so ponovno smisel našli prav v vodi. »Za invalide obstajajo različne dejavnosti v vodi – tekmovanja v plavanju, potapljanju na vdih. Potem je tukaj potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, kjer so možna tekmovanja v okviru športnega potapljanja, ko invalidi pod vodo naredijo določene naloge, na primer plavajo skozi obroče, ki se jih ne smejo dotakniti. Skratka, vračajo se v vodno okolje, čeprav so se v vodi poškodovali,« še razlaga Fidlerjeva.
V tiskani izdaji Novega tednika preberite tudi zgodbe, ki dajo misliti ...
Preberite več v Novem tedniku
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
8 °C
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
7-dnevni obeti