Arhiv Štajerskega Tednika

»Če otrok ni psihično dobro, se sooča z nizko motivacijo, težavami s koncentracijo, slabšimi kognitivnimi sposobnostmi in posledično tudi z nižjim učnim uspehom. Poleg tega duševne stiske povečujejo konflikte, frustracije, agresivnost, nasilnost ter socialno izključenost – bodisi v vlogi žrtve bodisi kot povzročitelja,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič.

Največ je besednega in spletnega nasilja

Rezultati ankete, ki jo šola izvaja ob koncu šolskega leta, kažejo, da je veliko stisk povezanih s spletnim nasiljem, ki se dogaja popoldne in se nato prenese v šolsko okolje. O fizičnem nasilju ni poročal nobeden izmed učencev, bolj izrazito je verbalno, kot so razna žaljena in zmerjanja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na otrokovo duševno zdravje, so tudi odnosi v družini, kot na primer razveze staršev. »Njihov vpliv je različen – pri nekaterih otrocih močneje izražen, pri drugih manj, odvisno od tega, kako starša vodita proces ločitve. Če so v družini konflikti, lahko to pri otrocih povzroči zmedenost, še posebej pri mlajših,« je poudarila Ocvirkova.

Na šoli so še posebej pozorni na učence, ki se zaradi stisk umikajo vase, so tihi, zaprti in se držijo zase. Strokovni delavci so tisti, ki tovrstne spremembe najhitreje opazijo in lahko ustrezno ukrepajo. Da bi te težave omejili, na OŠ Olge Meglič organizirajo delavnice, predavanja in druge oblike pomoči, s katerimi poskušajo otrokom približati pomen duševnega zdravja ter jih opremiti s potrebnimi orodji za prepoznavanje in obvladovanje svojih čustev ter razumevanje čustev drugih.