Arhiv Štajerskega Tednika

Kot ugotavljajo dimnikarji, se je stanje na tem področju začelo bistveno slabšati s spremembo zakonodaje in ukinitvijo dimnikarskih koncesij. Po podatkih inšpektorata za okolje in prostor za leto 2020 ni bilo pregledanih vsaj 60 odstotkov kurilnih naprav.

Leta 2019 v dimnikih zagorelo kar 334-krat

Zaradi neustreznega kurjenja, nevzdrževanja naprav ali uporabe neprimernega energenta so vse pogostejši dimniški požari. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je leta 2019 v dimnikih zagorelo 334-krat. Kar 98 odstotkov dimniških požarov in drugih pridruženih nezgod je v objektih, kjer kurilne naprave ne vzdržuje primerna dimnikarska družba. Tudi ogljikov monoksid v Sloveniji vsako leta terja več zastrupitev in smrtnih žrtev. Leta 2019 je zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo osem ljudi, 28 jih je bilo hospitaliziranih.

Kot je pojasnil Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost GZS, zakonsko obvezna storitev ne more biti urejena s prosto izbiro izvajalca. Slednjega je namreč mogoče po enem letu zamenjati, zaradi česar se izognejo nadzoru. »Na vratih dimnikarja velikokrat odslovijo z izjavo: 'Imamo drugega izvajalca.' Mi pa tega ne moremo in ne smemo preverjati in takšnega uporabnika ni mogoče prijaviti na inšpektorat kot kršitelja,« je poudaril Županek.

Do nekaterih odročnih krajev dimnikarji sploh ne pridejo

Preberite več v Štajerskem Tedniku