Ciste v dojkah: kako jih prepoznamo in kdaj so nevarne
Zatrdilna v dojki je lahko eden od opozorilnih znakov raka – ni pa edina, prav tako vsaka bulica še ne pomeni, da imate raka.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah v razvitem svetu. Tudi v Sloveniji za rakom dojk vsako leto v povprečju zboli 1.500 žensk. Kljub visoki pojavnosti je zaradi napredka v medicini ter vse večje osveščenosti bolezen ob pravočasnem odkritju zelo dobro obvladljiva, kar daje močan razlog za optimizem.
Rakavo obolenje na dojkah se ne pokaže vedno na enak način, začetna bolezen pa lahko poteka tudi povsem brez simptomov. Med opozorilnimi znaki so običajno zatrdlina ali zadebelitev v dojki oziroma pazduhi, sprememba velikosti ali oblike dojke, spremembe kože, kot so ugreznitve, vdolbinice, rdečina ali zadebelitev, spremembe bradavice ter nenavaden, tudi krvavkast izcedek.
Prav zatrdlina v prsih pri večini žensk nemudoma sproži velik preplah in strah pred najhujšim. Vendar pa je izjemno pomembno vedeti, da vsaka bulica v dojki ne pomeni raka. Večina sprememb, ki jih ženske tipajo med samopregledovanjem, je povsem nenevarnih oziroma benignih.
Zakaj pride do sprememb v dojkah?
Kot pojasnjujejo pri Europa Donna Slovenija, je dojka mlečna žleza, ki izloča mleko v času dojenja. Žlezno tkivo je obdano z opornim tkivom (vezivo in maščevje) in se spreminja skozi različna življenjska obdobja ženske.
V puberteti se dojka začne razvijati, med nosečnostjo je vidna intenzivna rast izvodil ter žleznega tkiva pod vplivom ženskih spolnih hormonov. Štiri do pet dni po porodu se dojke povečajo zaradi nabiranja mleka v izvodilih in alveolih. V menopavzi pride zaradi znižane ravni spolnih hormonov do zmanjšanja tako žleznega tkiva kot veziva, poveča pa se količina maščobnega tkiva.
Najpogostejše vrste sprememb
Dojke se ne spreminjajo le skozi življenjska obdobja, ampak v rodnem obdobju tudi mesečno, kar je povezano s spreminjajočo koncentracijo estrogena in progesteron. V tem času se pri nekaterih ženskah lahko pojavljajo fibrocistične spremembe, ki so pretirana fiziološka reakcija žleznega tkiva dojke na hormonsko stimulacijo. Najpogosteje so to vozliči, pojavi se lahko bolečina, pa tudi bulice in izcedek.
Pogosto se lahko pojavijo tudi ciste. Gre za s tekočino napolnjene mešičke v tkivu dojke, ki nastanejo predvsem zaradi naravnih nihanj ženskih hormonov med menstrualnim ciklom. Tipična enostavna cista je običajno gladka, premakljiva pod prsti in gladko zaobljena, podobna majhnemu z vodo napolnjenemu balončku ali grozdni jagodi. Takšne ciste niso nevarne in ne povečujejo tveganja za razvoj raka.
Fibroadenom je najpogostejši benigni tumor v dojkah pri mlajših ženskah, sestavljen iz žlez in veziva. Kaže se kot čvrsta, neboleča, dobro omejena in dobro premakljiva zatrdlina v dojki, običajno neboleča in raste počasi.
Intraduktalni papilom je običajno majhna, bradavici podobna, mehka sprememba, ki zraste znotraj mlečnih izvodil (v votlem sistemu) v bližini bradavice dojke. Klinično se kaže kot krvavitev ali pa kot krvavo obarvan, spontan ali izziven, izcedek iz bradavice.
Maščobna nekroza nastane običajno po kakšni poškodbi – padcu, udarcu, zategnitvi varnostnega pasu…, ki v dojki povzroči, da se maščobno tkivo v njej prerazporedi in tvori okroglaste, čvrste gruče, ki dajejo vtis tumorja.
Vnetje (mastitis) je okužba mlečnih vodov običajno povezano z dojenjem, pojavi pa se lahko tudi brez povezave z njim. Nastane lahko zaradi poškodbe, bakterijskih vnetnih žarišč drugje v telesu, vpliva hormonov. Dojka postane rdeča, pojavi se oteklina, zadebeljena koža, spremlja ga lahko tudi povišana telesna temperatura.
Kdaj je čas za preplah?
Približno 80 – 85 odstotkov vseh sprememb v dojkah je benignih in nenevarnih. Več pozornosti si zaslužijo tako imenovane sestavljene ali kompleksne ciste, ki poleg tekočine vsebujejo tudi gostejše, solidne dele, ali pa imajo nepravilne, trde robove ter se pod kožo ne premikajo prosto. V takšnih primerih je potreben podrobnejši zdravstveni pregled, kot sta ultrazvok ali mamografija, po potrebi pa tudi punkcija ali biopsija, s katero zdravniki natančno opredelijo naravo spremembe.
Tudi nekatere redke benigne spremembe, predvsem atipična hiperplazija (celice, ki se hitro delijo, so videti nenormalne) pomenijo povečano tveganje, da bi ženska v prihodnosti lahko zbolela za rakom dojke. Ne glede na to, pa je priporočljivo, da vsako spremembo, ki vztraja, pregleda zdravnik in s preiskavami opredeli, za kakšno vrsto spremembe gre.
