Janković še molči, protikandidati pa so že v nizkem štartu
Janković bo kmalu povedal, ali gre po nov mandat. V Ljubljani so prvi protikandidati že znani, večina strank pa še čaka z odločitvijo.
Pred lokalnimi volitvami v Ljubljani se politični prostor šele postavlja. Zoran Janković je napovedal, da bo odločitev o morebitni novi kandidaturi sporočil v petek, 8. maja, dan pred praznikom Ljubljane, ko se mesto spominja osvoboditve leta 1945.
Njegova morebitna konkurenca je za zdaj še razpršena in nedorečena. Kandidaturo sta že napovedala Aleš Primc in Jasmin Feratović, večina parlamentarnih in mestnih strank pa svojih odločitev še ni sprejela.
Janković je od leta 2006 na vseh županskih volitvah zmagal že v prvem krogu. V dvajsetih letih ni bilo drugega kroga, ni bilo resne volilne noči negotovosti in ni bilo kandidata, ki bi ga spravil pod mejo 50 odstotkov.
Če se bo odločil za novo kandidaturo, bo to njegova sedma kandidatura za ljubljanskega župana. Če bi zmagal, bi osvojil sedmi županski mandat.
Kaj pravijo njegovi nasprotniki
Najpomembnejša neznanka je za zdaj Gibanje Svoboda, ki je po volitvah leta 2022 postalo Jankovićev ključni zaveznik v mestnem svetu. Lista Zorana Jankovića v tem mandatu nima več absolutne večine, zato je odnos s Svobodo politično pomembnejši kot na prejšnjih volitvah.
V Svobodi so za Svet24 pojasnili, da se bodo postopki evidentiranja kandidatov za lokalne volitve začeli v kratkem. Trenutno, kot pravijo, ne potekajo pogovori z drugimi strankami ali listami o morebitnem sodelovanju, »vse možnosti pa ostajajo odprte«.
Svoboda tako za zdaj ne zapira nobenih vrat: lahko bi podprla Jankovića, nastopila s svojim kandidatom ali počakala na nadaljnji razvoj tekme. Za Jankovića bi bila ponovna podpora največje vladne stranke pomembno zaledje, samostojni nastop Svobode pa bi odprl novo razmerje moči na levosredinskem delu Ljubljane.
V Levici razmišljajo o lastni kandidaturi, saj si, kot so zapisali za Svet24, želijo, da bi Ljubljana dobila »močno progresivno alternativo«. Odločitev bodo sprejeli po pogovorih znotraj stranke, ime kandidata oziroma kandidatke pa za zdaj še ni znano. V političnih krogih se sicer omenjata tudi imeni iz vrha stranke, Luka Mesec in Asta Vrečko, vendar uradne potrditve za zdaj ni.
V Vesni menijo, da si glavno mesto zasluži zeleno županjo ali zelenega župana. Imena kandidata še ne razkrivajo, puščajo pa odprto možnost širše koalicije progresivnih strank in civilnih iniciativ.
Socialni demokrati odločitve še niso sprejeli. Povezovanju ne zapirajo vrat, vendar ga pogojujejo s sorodnostjo programskih usmeritev in prepričljivimi rešitvami za Ljubljano.
Med imeni, ki se neuradno omenjajo v političnih krogih, so tudi nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop, vendar uradnih potrditev za zdaj ni.
Na desnosredinskem delu prostora se ob pomanjkanju jasnega skupnega kandidata pojavljajo tudi ugibanja o Anžetu Logarju, doslej najmočnejšem Jankovićevem izzivalcu, vendar tudi tam odločitev ni znana.
Šest zmag, nobenega drugega kroga
Janković je prvič kandidiral leta 2006, po odhodu iz Mercatorja. Že takrat se je izrisal vzorec, ki se je ponavljal skoraj dve desetletji: visoka osebna prepoznavnost, močna lista v mestnem svetu in razdrobljena konkurenca.
Na volitvah leta 2006 je prejel 62,99 odstotka glasov, drugi France Arhar pa 20,85 odstotka. Leta 2010 je dosegel svoj najboljši županski rezultat: 64,79 odstotka glasov. Po kratkem skoku v državno politiko se je marca 2012 vrnil na nadomestnih volitvah in prejel 60,99 odstotka.
Najbližje mu je po odstotnem razmiku prišel Anže Logar leta 2018. Janković je takrat prejel 60,45 odstotka glasov, Logar pa 29,50 odstotka. To je bil najvišji delež kateregakoli Jankovićevega izzivalca in najmanjši razmik med njim in drugouvrščenim kandidatom.
Po absolutni razliki glasov je bil Janković najbližje ujet leta 2014, ko je prejel 46.173 glasov, Damjan Damjanovič pa 18.576. Razlika je bila 27.597 glasov, manjša kot leta 2018, ko je Logar za Jankovićem zaostal za 31.357 glasov.
Janković se kot županski kandidat nikoli ni približal nevarnemu območju drugega kroga. Njegovi izzivalci so bili praviloma prešibki ali preveč razpršeni, da bi ga lahko ogrozili.
Leta 2022 je bila ta razpršenost posebej očitna. Janković je prejel 54.680 glasov oziroma 61,83 odstotka, drugouvrščena Nataša Sukič iz Levice 8.495 glasov oziroma 9,61 odstotka, Aleš Primc pa 6.148 glasov oziroma 6,95 odstotka.
V mestnem svetu je njegova moč bolj nihala
Janković je kot županski kandidat ostal skoraj nedotakljiv, v mestnem svetu pa se je njegova moč spreminjala. Leta 2006 je njegova lista dobila 23 sedežev, leta 2010 celo 25. Leta 2014 je padla na 21 sedežev in ostala brez absolutne večine, leta 2018 pa se je znova vrnila na 23 sedežev.
Leta 2022 je Lista Zorana Jankovića osvojila 18 sedežev, kar je bil njen najslabši rezultat doslej. Gibanje Svoboda je dobilo osem sedežev, SDS šest, Levica štiri. Janković kot župan ni bil ogrožen, je pa moral oblast v mestnem svetu znova graditi s koalicijskim partnerjem.
Največja nevarnost je enoten izzivalec
Jankovićeva prednost ni bila nikoli zgolj osebna priljubljenost. Njegov volilni model je stal na prepoznavni zgodbi o mestnih projektih, šibki oziroma razdeljeni konkurenci in osebni listi, ki mu je omogočala večjo politično prožnost kot klasična stranka.
Letošnje volitve ne bodo samo vprašanje, ali lahko kdo premaga Jankovića. Ključno bo, ali lahko kdo prvič po dvajsetih letih spremeni logiko ljubljanskih volitev: iz referenduma o Jankoviću v tekmo o tem, kakšna naj bo Ljubljana po Jankoviću.
Če se bo odločil za novo kandidaturo, bo v volilno tekmo vstopil s šestimi zaporednimi zmagami v prvem krogu. A vstopil bo tudi z drugačnim političnim ozadjem kot prej: njegova lista nima več absolutne večine, Svoboda je postala ključni zaveznik, del levega prostora razmišlja o alternativi, desna sredina pa bo morala pokazati, ali lahko najde kandidata, ki ne bo nagovarjal le lastnega jedra.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.