Granični prijelaz Maljevac

Tovornjakarji že več mesecev opozarjajo, da bi lahko novi sistem preverjanja vstopa državljanov tretjih držav v schengensko območje povzročil resne motnje v tovornem prometu in veliko škodo domačim prevoznikom z Zahodnega Balkana. Proti mejnim prehodom s Hrvaško, zunanji meji EU, se je zjutraj odpravilo približno 5000 vozil, najavljal pa so, da naj bi se od poldneva na usklajenih protestih zbralo približno 75.000 tovornjakov iz štirih držav, poroča Dnevni avaz.

Ob 12. uri na mejnih prehodih še ni bilo veliko tovornjakov, v naslednji uri pa se jih je zbralo večje število. Tovornjaki so med drugim zapolnili avtocesto med Banjaluko in Bosansko Gradiško. Pri mestu Čatrnja so ustvarili blokado, pustili pa so odprt odstavni pas za osebne avtomobile.

Prevozniki so napovedali, da bodo ustavili tovornjake na cestah, približno 100 metrov od mejnih prehodov in tako onemogočili uvoz in izvoz blaga. Blokada naj ne bi vplivala na potnike, nujne primere, vojaške in medicinske prevoze ter prevoz živine.

Sistema vstopa in izstopa

Dan D na zunanjih mejah EU: »Prepričan sem, da bo šlo kaj narobe«

Če se problem statusa voznikov tovornjakov ne bo nujno rešil, napovedujejo blokade schengenskih meja, kar bi lahko povzročilo motnje v oskrbi in resne posledice za trg Evropske unije.

Prestrogo pravil in strah pred izgubo posla

Prevoznike t.i. tretjih držav moti pravilo, po katerem lahko v EU ostanejo le 90 dni v šestmesečnem obdobju. Prevozna podjetja opozarjajo, da tega pravila (EES - Entry/Exit System), ki je stopilo v veljavo v oktobra lani, ne morejo v celoti upoštevati, da je neživljenjsko. V tem prehodnem obdobju je bilo ustavljenih, kaznovanih in prisilno odstranjenih iz EU več kot sto voznikov. Če se pravilo ne razrahlja, če se voznikom ne omogoči daljšega bivanja v EU, svarijo združenja prevoznikov iz Srbije in BiH, bodo sledili odhodi voznikov, domača prevozniška industrija pa bo korak bližje propadu.

Protesti bodo po napovedih trajali, dokler ne bo izpolnjena zahteva, da se jim omogoči daljše bivanje v EU.

Profimedia

Med glavnimi cilji pravila, ki v celoti stopa v veljavo 12. aprila, so ukinitev ročnega preverjanja in s tem žigosanja potnih listin, avtomatiziran nadzor nad tem, kdo prekorači dovoljeno trajanje bivanja v EU, kot mu ga omogoča vizum, ter olajšanje in pohitritev postopkov na mejah. Z novim režimom želi EU obenem okrepiti boj proti krajam identitete in nezakonitim migracijam.

Tahografi in omejitve

Voznike kombijev naslednje leto čakajo veliko strožja pravila

Prevozniki opozarjajo, da bo takšno preverjanje zamudno in bo povzročilo zastoje na mejnih prehodih. Posledično bo prihajalo do zamud dostave. Zato predlagajo, da se poklicne voznike izloči iz sistema ESS in se jih obravnava kot čezmejne delavce, ki so zaposleni pri delodajalcu v drugi državi. 

»Cestni promet predstavlja osnovo delovanja vhodnih in izhodnih dobavnih verig BiH in regije. Odprava ali resna omejitev dela domačih cestnih prevoznikov samodejno pomeni prekinitve dobav, izgubo pogodb, zamude pri proizvodnji, zvišanje cen in nestabilnost trga,« je za Dnevni avaz povedal koordinator logistike BiH Velibor Peulić. Prevozniki se bojijo, da bi jih lahko izrinila konkurenčna podjetja iz EU, ki jim ni treba upoštevati teh omejitev.

Zunanjetrgovinska zbornica BiH je opozorila, da bi blokada meja lahko povzročila resne posledice za gospodarstvo in izvoz BiH. 

Profimedia

Zavedajo se skrbi prevoznikov

Iz Evropske komisije so danes sporočili, da se zavedajo skrbi prevoznikov na Zahodnem Balkanu. Poudarili so, da pozorno spremljajo razmere in so v stiku s partnerskimi državami na Zahodnem Balkanu, ter zagotovili, da ima to vprašanje polno pozornost komisije in da delo na tem področju že poteka, piše Slovenska tiskovna agencija.

Pojasnili so še, da je namen novega sistema zagotoviti boljše izvajanje obstoječih pravil ter boljše in sistematično odkrivanje nepravilnih praks. Obenem pa so dodali, da sistem ne uvaja nobenih novih predpisov niti novih zahtev glede dolžine bivanja v schengenskem območju.

Schengenska pravila po navedbah komisije že predvidevajo določeno prožnost za čezmejne delavce, se pa zavedajo, da za nekatere delavce obstaja potreba po bivanju v schengenskem območju več kot 90 dni v 180-dnevnem obdobju, kar vključuje tudi voznike tovornjakov.