Gradbišča dušijo promet: Zakaj je vožnja vse bolj nevarna?
Na 15 kilometrov dolgem odseku avtoceste med Postojno in Razdrtim se je v zadnjih dveh mesecih pripetilo že 47 nesreč. A kaj o gradbiščih in varnosti pravijo na Darsu?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Varnost na naših avtocestah se s povečanjem prometa in predvsem na ozkih grlih okoli gradbišč slabša, čeprav beležijo v povprečju okoli 2000 nesreč na avtocestah na leto. A zadnji primeri pri Postojni, ko je bilo kar nekaj nesreč v vsega nekaj dnevih, pa so znak za alarm.
Na Darsu sicer pravijo, da je največ prometnih obremenitev na avtocestnem kraku A1 (štajerska in primorska avtocesta), kjer je hkrati tudi največji delež tovornega prometa. Zelo prometno obremenjen je tudi ljubljanski avtocestni obroč skupaj z vsemi štirimi vpadnicami nanj. »Na teh odsekih se zaradi večje gostote prometa praviloma pojavlja tudi več prometnih dogodkov in nesreč, saj večje število vozil pomeni večjo verjetnost konfliktnih situacij,« še pravijo.
Če je na papirju vse v redu, ni nujno, da je tudi v prometu
A kako na varnost vplivajo gradbišča, ali so pomanjkljivo označena, ali vozniki reagirajo napačno in zakaj? Delovne zapore so sicer postavljene v skladu s predpisanimi varnostnimi standardi, kot pravijo na Darsu, pa je veliko v rokah voznikov, da dodatno prilagodijo vožnjo in se držijo prometne signalizacije.
»A pri postavitvi zapor oziroma omejitev moramo poleg predpisov upoštevati tudi prostorske omejitve. Na konkretnem odseku med Postojno in Razdrtim zaradi porušenega mostu nasprotno smerno vozišče ni na voljo za vzpostavitev dodatnega prometnega pasu, zato so možnosti za drugačno organizacijo prometa omejene.«
Trenutno je na slovenskem avtocestnem omrežju več gradbišč, ki vsako po svoje ovira že tako gost promet, kar nekaj gradbišč pa ima vzpostavljen potek prometa po zoženih prometnih pasovih. Kot pravijo na Darsu, je ravno na teh odsekih še bolj pomembno, da vozniki vozijo v zamiku, in ne vzporedno.
Tak način vožnje sicer ne omogoča prehitevanja hitrejših vozil in se dejansko obe koloni premikata le tako hitro kot se pomika najpočasnejše vozilo povsem v ospredju (najpogosteje tovornjak ali avtobus), a kot pravijo strokovnjaki, naj bi bil ta način vožnje najbolj varen in najbolj tekoč. Zaradi ozkih pasov tovornjaki včasih sežejo tudi na sosednji vozni pas, prehitevanje je sicer možno, a tudi nevarnejše, vzporedna vožnja ali prehitevanje pa naj bi tako dodatno zmanjševala pretočnost ter ustvarjala zastoje. Zaradi drugih, že omenjenih, omejitev na teh odsekih tudi ne morejo vzpostaviti širše vozne pasove in potem je korak do nesreče zelo majhen.
Več prometa, bolj smo nestrpni
Pri Darsu priznavajo, da povečan promet in pogosti zastoji vplivajo na prometno varnost, pri gostem prometu se zmanjšujejo razdalje med vozili, poveča se število manevrov, hkrati pa lahko pri voznikih pride tudi do večje nestrpnosti in zmanjšane pozornosti.
»V kolonah so najpogostejše prometne nesreče naleti, ki so pogosto posledica neprilagojene hitrosti in neustrezne varnostne razdalje. Ker se zavedamo nevarnosti, delamo na teh gradbiščih tudi v nočnem času, vendar moramo upoštevati tudi varnost delavcev in vpliv na okolico. V nočnem času pravilo sicer delamo v predorih, opravljamo postavitve portalov ter različna redna vzdrževalna dela, kot so menjava poškodovanih varnostnih ograj, lokalne sanacije vozišč, popravila dilatacij in košnja v ločilnem pasu.«
Načeloma dela potekajo preko dneva glede na terminske načrte ves svetli del dneva in vse dni v tednu. Kot zatrjujejo na Darsu, dela načrtujemo v obdobjih, ko so prometne obremenitve praviloma najmanjše. A obstajajo tudi gradbišča v sklopu večletnih projektov, na primorski avtocesti pa so prometne obremenitve visoke skozi vse leto, a namen izbire prometne ureditve ni omogočanje večjih hitrosti, temveč zagotavljanje stalnega, čeprav počasnejšega prometnega toka brez zastojev,« še pojasnjujejo na Darsu.
Zakaj se vedno znova podaljšujejo roki
Mnoge voznike pa moti, da se načrtovalci zdaj že kar po pravilu močno uštejejo pri določanju rokov, da so zamude stalne, da se dela počasi in nekakovostno. In da sta besedi »predvidoma« in »presenečeni« najpogosteje uporabljeni besedi pri obvestilih Darsa.
Za besedo predvidoma se namreč lahko skriva tudi nekajtedensko podaljšanje del, presenečenj pa tako ali tako nikoli ne manjka. A na Darsu pravijo, da na vse dejavnike, ki vplivajo na gradnjo, ne morejo vplivati. Od naknadno odkritih pomanjkljivosti ali značilnosti terena do vremena in še bi lahko naštevali.
Pri vremenu se pogosto sklicujejo na dež, na drugi strani pa ravno te dni pišemo o hudi suši, dežja torej že dolgo ni bilo, s prstom pa znajo pokazati tudi na okvare delovnih strojev, a kot poudarjajo, je kakovost gradnje na prvem mestu, tudi za ceno daljših rokov odprtja gradbišč. A pogosto lahko opazimo, da že kmalu po koncu gradnje popravljajo ravno zgrajeno cesto in podobno.
Promet nam bo še povzročal sive lase
Tudi zato se nam s prometom v prihodnje ne obeta nič dobrega. Slovenija kot izrazito tranzitna država vedno bolj trpi zaradi številnega tovornega prometa, promet na avtocestnem omrežju pa samo narašča. »Od januarja do začetka aprila se je promet povečal za 1,3-odstotka. Podobno rast beležimo tudi v 2025 glede na leto 2024, ta trend pa bi se lahko nadaljeval tudi v prihodnje.
Zato na Darsu še pravijo, da posebno pozornost namenjajo tudi sistemu dinamičnega upravljanja hitrosti, izboljšujejo signalizacijo ter obveščanje voznikov. Ključno pa po njihovo ostaja odgovorno ravnanje vseh udeležencev v prometu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
