To bi bilo sporočilo Evropi, svetu in Rusiji, da ZDA ne bodo branile Evrope
Kdo bi v primeru večjega ali celo dokončnega umika ameriških sil iz Evrope izgubil največ?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
ZDA nameravajo v naslednjih šestih do 12 mesecih iz Nemčije umakniti približno 5000 svojih vojakov. Napoved ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha in predsednika Donalda Trumpa je neposreden odziv na ostro kritiko, ki jo je glede situacije na Bližnjem vzhodu in ameriške vojne v Iranu zoper Trumpovo administracijo uperil nemški kancler Friedrich Merz.
Merzeve besede, da ZDA v Iranu doživljajo ponižanje, so močno ujezile Trumpa, ki sicer z umikom ameriških vojakov grozi že dlje časa. V Nemčiji so se na napoved odzvali mirno. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je denimo dejal, da gre za pričakovan korak, medtem ko je nemški zunanji minister Johann Wadephul pojasnil, da je Nemčija na to ameriško potezo pripravljena.
Oglasil se je tudi kancler Merz, ki napovedi podobno kot njegova ministra ni posvečal pretirane pozornosti. Dejal je, da gre večinoma za znane stvari. »Morda je nekoliko ostreje, a ni nič novega.«
Kot je za Svet24 pojasnila obramboslovka in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan, je za zdaj govora o umiku 5000 ameriških vojakov, pri čemer »ni jasno, ali bi šlo za umik vojakov, ki so v Nemčiji začasno, torej na vajah, ali iz kvote vojakov, ki so tu nameščeni stalno, kar bi bil tudi veliko večji logistični zalogaj.«
Po mnenju Juvan se prej zdi, da Trumpova izjava oziroma napoved »ne temelji na nekem strateškem premisleku, ampak bolj na užaljenosti ameriškega predsednika, ker evropske države niso podprle izraelsko-ameriškega napada na Iran.«
Nov znak krhanja zavezništva
V luči vojne v Ukrajini in domnevne ruske grožnje tudi za Evropo tako ob novih dokazih o krhanju zidov doslej razmeroma čvrstega Severnoatlantskega zavezništva ne preseneča odziv evropskih voditeljev v Bruslju. Tako visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas kot predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta napoved sprejeli z besedami, da gre za nov dokaz o potrebi po krepitvi evropskega stebra Nata oziroma evropskih vojaških zmogljivosti.
Obramboslovka Juvan je ob tem ocenila, da umik 5000 od več kot 60.000 pripadnikov ameriških oboroženih sil na evropskih tleh niti ne bi imel nekega konkretnega, neposrednega učinka, »veliko močnejši pa bi bil simbolni učinek tega umika, saj bi lahko pomenil tudi začetek večjega umika.« Po besedah Juvan je trenutno še »prezgodaj, da bi lahko podali neko konkretnejšo oceno posledic morebitnega umika.«
Po Evropi pri vprašanju ameriških baz na evropskih tleh vladajo različni občutki, pri čemer se pozablja, da bi umik ameriških vojakov velik udarec predstavljal tudi za ZDA.
Kdo bi ob umiku ameriških sil iz Evrope izgubil največ?
Po mnenju Juvan v primeru večjih umikov ameriških vojakov ali celo dokončnega umika vendarle največ izgublja Evropa. »Ne gre samo za ljudi, gre tudi za oborožitvene sisteme, v luči ruske namestitve raket v enklavo Kaliningrad gre tudi za vprašanje sistemov obrambe pred raketami srednjega dosega,« je pojasnila Juvan ter dodala, da gre obenem za »sporočilo Evropi, svetu in Rusiji, da ZDA ne bodo branile Evrope, kar je v luči trenutnih varnostnih razmer na evropski celini lahko zelo nevaren trenutek.«
Juvan je ob tem poudarila, da bi seveda izgubili tudi Američani, Ramstein je največja ameriška baza v Evropi ter stičišče in izhodiščna točka za operacije na vzhod. »Izgubila pa bi tudi Nemčija in druge evropske države z večjim številom ameriških vojakov, tudi zaradi tega, ker določene lokalne skupnosti v bližini ameriških vojaških baz od tega živijo.«
Megalomanski stroški za uveljavljanje moči
Če gre verjeti besedam Trumpovih podpornikov z izolacionističnimi težnjami, ameriški vojaki v Evropi za ZDA ne pomenijo nič več od ogromnega stroška za ameriški proračun, od katerega imajo največ koristi predvsem Evropejci.
Resnica je precej bolj zapletena, saj ameriška vojaška oporišča širom Evrope ravno ZDA, ki je obdana z oceanoma, omogočajo, da v velikem delu sveta že več kot pol stoletja uveljavlja svojo moč. Brez vojaških oporišč bi bila ameriška posredovanja denimo na Bližnjem vzhodu, če ne že nemogoča, izjemno težko izvedljiva, predvsem pa precej, precej dražja. Oporišča imajo tako za ZDA izjemno strateško vrednost.
Američani imajo v Nemčiji skupno približno 40 vojaških baz
Po poročanju nemške javne radiotelevizije Deutsche Welle je v Nemčiji trenutno nameščenih približno 35.000 do 39.000 ameriških vojakov, ob tem pa Nemčija gosti še približno 13.000 članov osebja ameriških zračnih sil na tisoče drugega osebja, tako ali drugače povezanega z vojsko, vključno z zdravstvenimi delavci. Večina vojakov je nastanjenih v 20 večjih oporiščih. Ameriška vojska sicer v Nemčiji upravlja s približno 40 vojaškimi bazami, a so med njimi tudi številne manjše in manj pomembne.
Veliko število ameriških vojaških oporišč na nemških tleh je predvsem posledica dogajanja po drugi svetovni vojni in med poznejšo hladno vojno. Na vrhuncu slednje je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na območju Zahodne Nemčije nastanjenih več kot 250.000 ameriških vojakov, vse od takrat pa njihovo število postopno, a vztrajno upada, tako dokončen umik v prihodnosti ne predstavlja velikega presenečenja.
Glavna je seveda ameriška letalska baza Ramstein, ki služi kot logistično vozlišče za ameriško vojsko za vse operacije na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v vzhodni Evropi. Ramstein služi tudi kot sedež ameriških zračnih sil v Evropi, poveljniški center za nadzor nad zračnim prostorom za vse evropske vojaške partnerice in veliko zdravstveno središče za vojake, ranjene na misijah v zgoraj omenjenih regijah. V bližini oporišča ima namreč dom največja ameriška vojaška bolnišnica zunaj ZDA.
Pomembne za lokalno prebivalstvo, vendar ...
Čeprav ameriška oporišča v Nemčiji pomembna za vsaj za lokalno prebivalstvo in deloma tudi za nemško gospodarstvo, državo vse skupaj tudi veliko stane. Številna ameriška oporišča so na podeželju, v regijah, v katerih je posledično ameriška vojska za lokalno prebivalstvo tudi največji delodajalec.
Po poročanju Deutsche Welle je več kot 10.000 nemških državljanov zaposlenih neposredno v ameriški vojski, še približno 70.000 nemških delovnih mest pa je posredno povezanih s podjetji, ki delajo za ameriške sile. Večinoma gre za delovna mesta v gradbenem in storitvenem sektorju.
Obenem ZDA v modernizacijo oporišč in za njihovo samo delovanje letno investirajo več milijard evrov, ob tem pa v njih nastanjeni ameriški vojaki in njihove družine velik del svoje plače zapravijo na nemških tleh.
... se vanje stekajo tudi nemške milijarde
Ocene tega, kakšen strošek za Nemčijo v resnici predstavljajo ameriška oporišča, se precej razlikujejo, saj uradni podatki niso na voljo, dogovori so zapleteni in vezani na razne druge zaveze znotraj zveze Nato.
Korporacija Rand, ameriška raziskovalna ustanova, ki pogosto objavlja analize s področja geopolitike in s tem povezane varnosti, je davnega leta 2013 v svoji analizi stroškov in koristi ameriških vojaških oporišč na tujih tleh postregla z osupljivo številko. Po njihovi oceni je Nemčija takrat za delovanje teh oporišč v obliki raznih gradbenih projektov in drugih dejavnosti vsako leto prispevala za več kot milijardo dolarjev (več kot 850 milijonov evrov), a so »novejše« ocene nekoliko bolj človeške.
Nemško finančno ministrstvo je denimo leta 2020 potrdilo, da je Nemčija med letoma 2010 in 2019 za namestitev ameriških vojakov na nemških tleh prispevala skupno skoraj milijardo evrov, torej gre za približno 100 milijonov evrov na leto. Podobne so tudi najnovejše ocene.
Za razliko od Japonske ali Južne Koreje, ki prav tako gostita ameriška oporišča in ki pokrivata skoraj polovico celotnih stroškov namestitve ameriških vojakov na svojih ozemljih, v primeru Nemčije ne gre za neposredna nakazila Američanom, temveč večinoma za posredne stroške, ki med drugim vključujejo sofinanciranje gradbenih in infrastrukturnih projektov ter plače nekaterih civilnih uslužbencev.
Na drugi strani so številke, povezane s samimi ameriškimi stroški namestitve svojih vojakov v Nemčiji, osupljive. Po nekaterih ocenah ZDA za delovanje svojih vojaških oporišč v Nemčiji letno namenijo več kot 8 milijard dolarjev (6,8 milijarde evrov).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
