Arhiv Lokalno.si

Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske in Zveza društev ledvičnih bolnikov sta v okviru programov izobraževanja včeraj pripravila strokovno delavnico, na kateri je bila osrednja tema transplantacija ledvice. Predaval je doc. dr. Damjan Kovač, dr. med. z Nefrološke klinike Kliničnega centra Ljubljana. Zaradi aktualne tematike, eminentnega predavatelja s področja transplantologije, ne samo ledvice, tudi prve dvojne transplantacije ledvice in trebušne slinavke, ki je bila opravljena v Sloveniji letos marca, se je zbrala polna dvorana slušateljev. 

Ledvični bolniki so na Dolenjsko prišli iz vse Slovenije, in sicer od Koroške do Primorske. Pridružili so se jim družinski člani in celo otroci bolnikov. Med udeleženci delavnice so bili tudi zdravstveni delavci, predstojnica dializnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, predsednik Zveze ledvičnih bolnikov Hrvaške in mnogi drugi. Z veseljem sta predavanju prisluhnila županja občine Šmarjške Toplice, mag. Bernardka Krnc in poslanec Ivan Grill, ki sta v uvodnem delu tudi pozdravila vse prisotne. 

Predavatelj doc. dr. Damjan Kovač, dr. med, je zbrane seznanil z zgodovino transplantacijske dejavnosti, nanizal podatek o presaditvah pri nas in v svetu ter na zelo pregleden in razumljiv način predstavil postopke in aktivnosti za pripravo na presaditev ledvice. Mnoge bolnike, ki še čakajo na transplantacijo, je najbolj zanimalo, kako pride do dodelitve ledvice oz. kako »računalnik« na podlagi vnesenih podatkov o bolniku izbere tistega »pravega«, ki mu organ najbolj ustreza. Bolnike s presajeno ledvico, v Sloveniji jih je po zadnjih podatkih 522, pa je najbolj zanimalo, kaj vse čaka bolnika po presaditvi in predvsem kakšni so danes v Sloveniji rezultati v primerjavi z drugimi evropskimi državami. 

Preberite še ...

· Zdravje

Nikoli več ne boste sedele v mokrih kopalkah

Prvo presaditev (sorodniška) ledvice so opravili leta 1952 v Franciji, delovala je le tri tedne. Prvo nesorodniško (kadaversko) ledvico pa so presadili leta 1954 v ZDA, delovala je pet mesecev. Leta 1960 se začne prva uporaba imunosupresivnih zdravil in s tem razvoj prave transplantacijske dejavnosti. V Sloveniji so prvo transplantacijo opravili leta 1970 . Ko se je leta 2000 Slovenija priključila Evrotransplantu (članice so Nemčija, Belgija, Nizozemska, Avstrija, Slovenija, od leta 2006 tudi Hrvaška), pride do večjega števila transplantacij. 

Danes v Evrotransplantu čaka na novo ledvico 11.308 bolnikov, od tega v Sloveniji 131 bolnikov, a jih je le 84 na aktivni listi. Pri nas imamo le 5,2 odstotka čakajočih, medtem ko je v Avstriji teh več kot 21 odstotkov. Po številu transplantiranih bolnikov smo daleč pod evropskim povprečjem, kajti le 25 odstotkov vseh ledvičnih bolnikov, ki so v postopkih nadomestnega zdravljenja, je transplantiranih (npr. v sosednji Avstriji jih je enkrat več oz. 49 odstotkov). Slovenija je na zadnjem mestu tudi po številu živih darovalcev, saj jih ima Islandija skoraj 100 odstotkov, Bosna blizu 90, pri nas pa tega praktično več ni. Prehitele so nas skoraj vse države, celo naše sosede na Balkanu. Slovenija ima izredno malo izpolnjenih izjav (donatorske kartice) o posmrtnem darovanju organov. Zdravstvene ustanove, Rdeči križ in Zdravstvena zavarovalnica se ne morejo dogovoriti, kje je tisto pravo mesto, da potencialni donator izpolni svojo izjavo. O nevidnem zapisu v zdravstveno izkaznico govorimo že več let, a napredka ni. Tudi zdravstveni zavarovalnici bi moralo biti v interesu, da se transplantira več bolnikov, ker je to cenejše od dializnega zdravljenja. 

Ledvični bolniki se nahajajo v nezavidljivem položaju. Ministrstvo za zdravje s soglasjem Zdravstvene zavarovalnice poskuša na »mala vrata« za dializne bolnike uvesti nekatera cenejša (sintetična) zdravila, materiale, ukiniti prevoze, znižati ceno dializnega postopka itd. Istočasno pa se nič ne naredi, da bi se transplantacijska dejavnost razširila, da bi bilo več bolnikov na čakalni listi. Dopolnitev zakona o posmrtnem darovanju, da je vsak umrli potencialni donator, razen tistega, ki se posebej ne izreče negativno, prav tako stoji na mrtvi točki. Na Hrvaškem, kjer so podoben zakon pred leti sprejeli, na leto presadijo organe enkrat več bolnikov kot pri nas. Bolniki imajo nemalokrat občutek, da so sami krivi, ker so zboleli, da se jim očita predolgo življenje, da so v breme družbi (mnogi tudi v breme družini)in velik »strošek« države. 

Zdravka Žižić,
Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske

Galerija

Arhiv Lokalno.si