Se vam je nenadoma povesila ena stran obraza? Lahko gre za možgansko kap
Nenadna povešenost obraza, asimetričen nasmeh ali težave z zapiranjem očesa so lahko znak Bellove paralize, pa tudi možganske kapi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obrazna paraliza oziroma pareza obraznega živca nastane, ko je moteno delovanje sedmega možganskega živca, ki nadzoruje velik del obrazne mimike. Ta živec nam omogoča, da se nasmehnemo, namrščimo, dvignemo obrvi, zapremo oči in premikamo ustnice, sodeluje pa tudi pri izločanju solz in sline ter zaznavanju okusa. Ko je živec poškodovan, otekel ali stisnjen, signali iz možganov do obraznih mišic ne potujejo več normalno. Posledica je lahko blaga oslabelost ali skoraj popolna negibnost ene strani obraza.
Znaki, ki jih lahko opazite v ogledalu
Obrazna paraliza se lahko pokaže zelo različno. Eden najznačilnejših znakov je povešen ustni kot oziroma nasmeh, ki je na eni strani obraza izrazito šibkejši.
Pojavijo se lahko tudi težave pri zapiranju očesa, dvigovanju obrvi, mrščenju ali premikanju ustnic. Nekateri opazijo spremembe okusa, povečano ali zmanjšano solzenje ter težave pri pitju in zadrževanju hrane v ustih. Pomembno je predvsem, kako hitro so se težave pojavile. Nenadna sprememba obraza vedno zahteva več pozornosti kot težave, ki se razvijajo postopoma.
Pogost vzrok je Bellova paraliza
Eden najpogostejših vzrokov nenadne enostranske obrazne paralize je Bellova paraliza. Gre za nenadno motnjo delovanja obraznega živca, pri kateri natančnega vzroka pogosto ni mogoče dokazati, domnevajo pa, da je lahko povezana z vnetjem živca po virusni okužbi. Simptomi se praviloma razvijejo hitro, pogosto v nekaj urah ali v enem dnevu. Pri večini prizadetih se stanje sčasoma bistveno izboljša, okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev.
Bellova paraliza pa še zdaleč ni edini možni razlog. Podobne težave se lahko pojavijo pri lymski boreliozi, okužbah ušesa, Ramsay-Huntovem sindromu, poškodbah glave, nekaterih nevroloških boleznih, tumorjih ali po določenih kirurških posegih.
Kdaj pomisliti na možgansko kap?
Najpomembnejše opozorilo je nenadna oslabelost obraza, ki jo spremljajo drugi nevrološki simptomi. Če se poleg povešenega obraza pojavijo še nenadna šibkost ali odrevenelost roke oziroma noge, težave z govorom, nerazločen govor, motnje vida, izguba ravnotežja ali težave pri hoji, je lahko vzrok možganska kap.
V takšnem primeru je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč. Pri možganski kapi je čas eden ključnih dejavnikov, zato ni primerno čakati, ali bodo simptomi sami izzveneli.
Pomemben namig je tudi čelo
Zdravniki pri pregledu pogosto preverijo, ali lahko oseba dvigne obrvi, zapre oči in pokaže zobe oziroma se nasmehne. Pri nekaterih oblikah okvare obraznega živca je prizadeta celotna polovica obraza, vključno s čelom in očesom. Pri možganski kapi pa je lahko vzorec prizadetosti drugačen, vendar samo na podlagi tega doma ni mogoče zanesljivo določiti vzroka.
Zato nove obrazne asimetrije ni smiselno diagnosticirati zgolj po videzu ali s primerjavo fotografij na spletu.
Oko je treba posebej zaščititi
Če zaradi paralize veke ni mogoče popolnoma zapreti, se lahko površina očesa začne izsuševati. To ni samo neprijetno, ampak lahko brez ustrezne zaščite povzroči tudi poškodbe roženice. Zdravnik lahko zato priporoči umetne solze, mazilo za oči ali druge načine zaščite. Pri izrazitejših težavah so včasih potrebni dodatni posegi, s katerimi se izboljša zapiranje veke.
Prav nezmožnost zapiranja očesa je eden od razlogov, zakaj obrazne paralize ni dobro ignorirati, tudi če ni drugih izrazitih simptomov.
Zdravljenje je odvisno od vzroka
Pri pregledu bo zdravnik ocenil gibljivost različnih delov obraza in preveril, kako so se simptomi začeli. Po potrebi sledijo dodatne preiskave, na primer magnetna resonanca, računalniška tomografija ali elektromiografija.
Zdravljenje je nato prilagojeno vzroku. Pri Bellovi paralizi se lahko uporabljajo kortikosteroidi, v določenih primerih tudi protivirusna zdravila. Pomembna je zaščita očesa, kasneje pa lahko pomagajo tudi usmerjene vaje oziroma rehabilitacija obraznih mišic.
Pri drugih vzrokih je zdravljenje lahko povsem drugačno – od zdravljenja okužbe ali možganske kapi do kirurškega zdravljenja tumorjev ali poškodb živca.
Okrevanje je lahko počasno
Obrazni živec se obnavlja počasi, zato izboljšanje ni nujno opazno čez noč. Pri blažjih okvarah se lahko funkcija obraza vrne v nekaj tednih, pri hujših pa okrevanje traja več mesecev.
Nekateri ljudje po okrevanju razvijejo tako imenovano sinkinezijo, pri kateri se ob namernem gibu nehote skrčijo tudi druge obrazne mišice. Takšne težave je mogoče lajšati z rehabilitacijo, v nekaterih primerih pa tudi z botulin toksinom.
Najpomembnejše pravilo ostaja preprosto: na novo nastale asimetrije obraza, težav z zapiranjem očesa ali nenadne oslabelosti ene strani obraza ne odlašajte z zdravniško presojo. Še posebej hitro je treba ukrepati, če se hkrati pojavijo motnje govora, šibkost okončin, težave z ravnotežjem ali vidom.
PREBERITE TUDI:
