Arhiv NTRC

»Bosonoga obutev vrača naša stopala v položaj, ki nagovarja k naši anatomsko pravilni obliki stopala,« pojasnjuje kineziologinja Kim Bogataj. Tovrstno obutev že na pogled prepoznamo po širokem sprednjem delu, saj so naša stopala najširša prav tam. Tovrstna obutev stopal ne omejuje, hkrati omogoča palcu ter mišicam, da naredijo pravilen odriv od tal.

Stopalo je lahko vzrok glavobola

Kineziologinja Kim Bogataj se več kot deset let posveča najstnikom s skoliozo ter težavami s hrbtenico, kot so hernije in stenoze. V času svojega delovanja je opazila, da imajo vsi najstniki z omenjenimi težavami tudi ploska stopala oziroma podrte notranje stopalne loke. Tako je začela raziskovati povezavo stopal s celotnim telesom in se pri tem srečala tudi z bosonogo obutvijo: »Kar se dogaja spodaj v telesu, se dogaja tudi zgoraj. Kar se dogaja znotraj telesa, se kaže tudi navzven. Lahko bi rekli, da telo povezuje fascija. To je mišična ovojnica, ki ›objema‹ mišice, a hkrati tudi organe, živce, sklepe.« Kot pojasnjuje Bogatajeva, to pomeni, da če se nekaj zgodi na gležnjih ali stopalih, to vpliva na celotno telo. Vzročno-posledično povezavo Bogatajeva pojasnjuje tudi na primeru ploskega stopala: »Gleženj se v tem primeru ›zvrne‹ na noter, kar za sabo potegne koleno, kar povzroči notranjo rotacijo kolka, torej rotacijo medenice. Ta nato povzroči rotacijo v zgornjem delu trupa, kar vpliva na hrbtenico, ramenski obroč, vrat in nazadnje tudi na glavo. Celo telo vrže iz ravnovesja.« Ravno v to stopalo sili tradicionalna obutev.

Tradicionalna obutev je lahko škodljiva

Najslabše za naša stopala je, če jih obujemo v preozke čevlje. S tem sprednji del stopala stisnemo in stopalu onemogočimo, da se giblje svobodno ter se razširi, pojasnjuje Bogatajeva: »Sodobni čevlji s podloženim spodnjim delom preveč podpirajo mišice stopalnega loka, ki tako ne opravijo svoje naloge in s tem slabijo. Zaradi preveč podloženih čevljev stopalo ne prerazporedi sile po stopalu navzgor primerno, kar kasneje vodi do šibkih mišic gležnja. Prav tako stopalo ne prejme informacij iz okolja, s čimer se lahko prilagodi trdoti, naklonu podlage ...«

Čeprav je bosonoga obutev dobra za naša stopala in zdravje, ni primerno, da z njo z danes na jutri zamenjamo svojo tradicionalno obutev, poudarja Bogatajeva. Začeti je treba postopoma: »Tisti, ki so do zdaj vedno nosili tradicionalno obutev in so malo časa preživeli bosi, bodo potrebovali več časa za prehod, saj večurno nošenje bosonoge obutve že prvi dan lahko povzroči dodatne bolečine in težave, ker mišice niso navajene svobode. Tako je, kot da bi prvi dan v fitnesu dvignili sto kilogramov pri počepu. Ne gre.«

S tradicionalne na bosonogo

Da bodo tradicionalno obutev zamenjali z bosonogo, se je odločila tudi mamica treh otrok Veronika Strašek iz Šoštanja. »Kot večina staršev, ki nosijo bosonogo obutev, sem se z njo srečala, ko je prvorojenec pokazal zanimanje za prve korake. Ko sem v roke dobila prve bosonoge čevlje zanj, so bili mehki, upogljivi, na nogi pa so bili videti zelo udobno in fantek jih je sprejel.« Tako se je Veronika odločila, da bo en par privoščila tudi sebi. Navdušili so jo do te mere, da danes nosi izključno bosonogo obutev: »Moj prehod s čevljev, ki jih večina pozna, na široko bosonogo obutev je bil počasen. Zaradi težav s stopali mi je postopen prehod svetovala tudi terapevtka MNRI (MNRI je kratica za metodo Masgutova Neuro-sensi-motor Reflex Integration), ki spodbuja uravnoteženje nevrološkega razvoja s primarnimi gibi. Tako se je stopalo počasi navadilo na več prostora v čevlju.«

Trajalo je leto, da je Veronika Strašek popolnoma zamenjala svojo obutev. Pričakovano se ji je pri tem stopalo vidno spremenilo: »Moja številka noge v ›normalnih‹ čevljih je bila 38 ali 39. Trenutno bosonogo obutev nosim v velikosti 42.«

Sprememba velikost stopala ni nujna, a je pogosta

Tako kineziologinja Kim Bogataj kot Veronika Strašek poudarjata, da ni nujno, da se oblika ali velikost stopala (bistveno) spremenita. »Partnerju se stopalo po dveh letih neprekinjenega nošenja le bosonoge obutve po obliki ni spremenilo – ni zraslo ne v širino ne v dolžino. Pravi, da mu je v čevljih končno udobno,« o izkušnji svojega partnerja pripoveduje Straškova. Je pa bosonoga obutev bistveno vplivala nanjo – ne le s spremembo velikosti stopal, temveč tudi drugače: »Moje stopalo je po videzu bistveno drugačno – širše in malenkost daljše, tudi prste lahko dam veliko bolj narazen kot prej. Spremenila se je tudi ›postavitev‹ mojega telesa, prav tako ne obremenjujem več samo sprednjega dela stopala, temveč celotno dolžino. Tudi refleksi in hipersenzibilnost stopal so se izboljšali.«

Kineziologinja Kim Bogataj je tako prepričana, da bosonoga obutev ni le „trenutna muha“, ampak odločitev, ki lahko bistveno vpliva na zdravje posameznika. Kljub temu opozarja, da se tudi tradicionalne obutve med seboj razlikujejo, so mehkejše in trše, širše in ožje, v prvi vrsti pa vsakemu posamezniku svetuje čim več hoje brez vsakršne obutve – s tem za svoja stopala namreč naredimo največ.