Da so Posavci precej slabšega zdravja, kot prebivalci najbolj razvitih zahodnih slovenskih regij, je znano že nekaj let. Kljub temu pa se je zdravstvena slika v Posavju tudi zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v zadnjem času še poslabšala, v negativnem smislu pa izstopa predvsem sevniška občina.

Znaki nezdravega življenja Posavcev se odražajo v vzrokih smrti v tej regiji, kjer prvo mesto prepričljivo zasedajo bolezni srca in ožilja, za kar naj bi bilo krivo predvsem nezdravo prehranjevanje in premalo gibanja.

 Umrljivost zaradi raka je v Posavju kljub drugačnemu splošnemu mnenju šele na drugem mestu in je bila lani, kot tudi že nekaj let prej, nižja (približno 8 odst.) od slovenskega povprečja. Pri moških je sicer najpogostejši rak debelega črevesa, pri ženskah pa rak dojke.

"V Posavju izrazito več ljudi umre za boleznimi srca in ožilja, kot pa v ostali Sloveniji. Če rečemo, da v Sloveniji zaradi teh bolezni umre približno 40 odst., jih v Posavju umre približno polovica," je na današnji okrogli mizi, kjer je bila v ospredju krepitev javnega zdravja v sevniški občini, pojasnil direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander.

Ker na zdravstveno sliko prebivalstva zelo vpliva izobrazba, stopnja brezposelnosti in neto dodana vrednost na zaposlenega, takšni rezultati za Sevnico niti niso presenečenje. Občina ima namreč zelo nizko dodano vrednost na zaposlenega (več kot polovico manjšo, kot je povprečje na Dolenjskem), po drugi strani pa se že nekaj časa sooča z visoko stopnjo brezposelnosti (14 odst. januarja 2011) in negativnimi demografskimi premiki, kot je na primer negativen naravni prirastek in visoka splošna umrljivost (13,88 na 1000 ljudi).

Vsi ti dejavniki verjetno prispevajo tudi k visoki samomorilnosti v sevniški občini, ki je bila v obdobju med leti 2003 in 2009 od slovenskega povprečja višja za kar 31 odst.

Več o vzrokih slabe zdravstvene slike Sevničanov in Posavcev ter predlaganih rešitvah, pa v naslednjem Dolenjskem listu.