Profimedia

Rumena pega ali makula je majhen, ovalen predel v osrednjem delu mrežnice, odgovoren za najostrejši vid in zaznavanje podrobnosti, barv ter kontrasta. Makula vsebuje večino čepkov, svetlobno občutljivih celic, ki omogočajo barvni vid – zlasti v dnevni svetlobi. Široka je približno 5 mm in je še posebej pomembna za natančne vidne naloge, kot so branje, vožnja in prepoznavanje obrazov. Zaradi visoke koncentracije pigmentov ima rahlo rumenkast odtenek – zato se je uveljavilo poimenovanje rumena pega.

Blitva

Ta poletna zelenjava nas brani pred osteoporozo in varuje zdravje oči

Kaj je degeneracija rumene pege

Degeneracija rumene pege pomeni poškodbo ali propad celic v makuli, kar vodi do nepovratne izgube centralnega vida. Najpogostejša je starostna degeneracija rumene pege oziroma makule, ki se pojavlja predvsem pri starejših osebah. Poznamo dve obliki:

• Suha oblika – počasno napredovanje, odlaganje rumenkastega materiala pod mrežnico; ta oblika je pogostejša.
• Mokra oblika– nenadna, hitrejša izguba vida zaradi rasti nenormalnih krvnih žil pod mrežnico.

Profimedia

Vzroki in dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav degeneracije rumene pege:

• Starost – nad 50 let, predvsem po 65. letu.
• Genetika – družinska anamneza poveča tveganje
• Kajenje – kar 2–3-krat večje tveganje pri kadilcih.
• Prehrana – pomanjkanje antioksidantov, cinka, vitaminov C in E.
• Kardiovaskularna obolenja – visok krvni tlak, holesterol.
• Spol – nekoliko pogostejša pri ženskah.
• Izpostavljenost UV-žarkom – brez zaščite oči.

Komu najpogosteje grozi?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske mreže za očesno zdravje zbolevajo predvsem osebe, starejše od 65 let, s skokovitim naraščanjem po 80. letu. V Evropi je degeneracija rumene pege najpogostejši vzrok za izgubo centralnega vida pri starejših. Pogostejša je pri belcih. 

Profimedia

Prvi znaki in simptomi

Simptomi vključujejo zamegljen ali popačen centralni vid (pravokotne črte postanejo valovite), težave pri branju, pisanju, prepoznavanju obrazov, temno ali prazno liso na sredini vidnega polja in zmanjšano občutljivost za kontrast in barve. Pri mokri obliki se simptomi lahko razvijejo zelo hitro.

Vitalni ves čas

Stari 65 let in več dnevno nujno potrebujejo te 4 vitamine in minerale

Kako poteka zdravljenje

Trenutno ni zdravila, ki bi pozdravilo bolezen, vendar obstajajo metode za upočasnitev napredovanja, kot so prehranski dodatki, zdrav življenjski slog, zaščita oči pred UV-žarki ter zdravila, ki zavirajo rast nenormalnih krvnih žil in izboljšujejo ali stabilizirajo vid.

Profimedia

Kako preprečiti degeneracijo rumene pege

Z upoštevanjem naslednjih ukrepov lahko tveganje občutno zmanjšamo:

• opustitev kajenja
• uravnotežena prehrana z zeleno listnato zelenjavo, ribami, sadjem
• redna telesna aktivnost
• zaščita oči s sončnimi očali (UV-filter)
• redni očesni pregledi po 50. letu.

Podatki o pojavnosti pri nas in v svetu

Čeprav NIJZ ne vodi javno dostopne baze, ocenjujejo, da ima znake degeneracije rumene pege v Sloveniji okoli 20 odstotkov ljudi nad 70. letom. Pogostost narašča. Oftalmologi v UKC Ljubljana in drugih regijskih bolnišnicah beležijo večje število predvsem v zadnjih desetih letih. Po podatkih strokovnega združenja EURETINA ima v Evropi določeno obliko te bolezni okoli 67 milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi število naraslo na več kot 77 milijonov, predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe. Leta 2020 je imelo degeneracijo rumene pege približno 196 milijonov ljudi, do leta 2040 pa je pričakovano število 288 milijonov. Največja rast je predvidena v Aziji, zaradi številčne populacije, vendar v Evropi ostaja najvišja prevalenca.