Ste ves čas utrujeni in brez energije? Kriva je lahko ta oblika anemije
Anemije ne povzroča vedno pomanjkanje železa. Pri eni od oblik so eritrociti običajne velikosti, vzrok pa se lahko skriva v povsem drugi zdravstveni težavi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko slišimo besedo anemija oziroma slabokrvnost, marsikdo najprej pomisli na pomanjkanje železa. Toda anemija ima več različnih oblik in številne možne vzroke. Pri eni od njih so rdeče krvničke celo običajne velikosti, kljub temu pa jih oziroma hemoglobina ni dovolj za normalno oskrbo telesa s kisikom.
Gre za normocitno anemijo, ki sama po sebi ni ena sama bolezen z enim vzrokom. Lahko je posledica kroničnega vnetja ali bolezni, težav z ledvicami, izgube krvi, povečanega razgrajevanja rdečih krvničk ali nekaterih bolezni kostnega mozga.
Prav zato ugotovitev, da ima nekdo normocitno anemijo, pogosto pomeni šele začetek iskanja odgovora na pomembnejše vprašanje: zakaj je anemija sploh nastala?
Utrujenost je lahko eden prvih znakov
Anemija pomeni, da kri nima dovolj zdravih rdečih krvničk oziroma hemoglobina, ki je potreben za prenos kisika po telesu. Ko ga tkiva ne dobijo dovolj, se lahko pojavijo simptomi, ki jih je precej preprosto zamenjati za običajno izčrpanost.
Med pogostejšimi so utrujenost, šibkost, bledica, vrtoglavica, glavobol, zadihanost in hitrejše oziroma močnejše bitje srca. Težave so lahko bolj izrazite ob telesnem naporu.
Vendar normocitna anemija ne povzroča nujno očitnih simptomov. Cleveland Clinic opozarja, da nekateri ljudje simptomov nimajo, in se anemija odkrije šele ob krvni preiskavi. Dolgotrajna utrujenost sama po sebi seveda še ne pomeni, da imate anemijo. Povzročajo jo lahko številna zdravstvena stanja, pa tudi pomanjkanje spanja in drugi dejavniki.
Kaj pomeni, da so krvničke »normalne«?
Ime normocitna izhaja prav iz velikosti rdečih krvničk. Eden od podatkov v krvni sliki je MCV oziroma povprečni volumen eritrocita, ki pove, kako velike so rdeče krvničke.
Pri normocitni anemiji je MCV praviloma v običajnem območju, približno med 80 in 100 femtolitri. To jo razlikuje od mikrocitnih anemij, pri katerih so eritrociti manjši, ter makrocitnih, pri katerih so povečani. Toda normalna velikost eritrocitov ne pomeni, da je vse v redu. Človek ima lahko znižano koncentracijo hemoglobina in anemijo, čeprav je MCV normalen.
MCV zato zdravniku pomaga anemijo razvrstiti, ne pove pa sam po sebi, zakaj je nastala.
V ozadju so lahko kronične bolezni
Med pomembnimi vzroki normocitne anemije je anemija kronične bolezni oziroma anemija vnetja. Pojavi se lahko ob dolgotrajnih okužbah, avtoimunskih in drugih vnetnih boleznih, nekaterih rakavih obolenjih ter drugih kroničnih zdravstvenih stanjih.
Pri kroničnem vnetju se namreč spremeni način, kako telo uporablja železo, hkrati pa je lahko zmanjšana tvorba rdečih krvničk. Anemija je pri tem pogosto normocitna, lahko pa sčasoma postane tudi mikrocitna.
Pomembno vlogo imajo tudi ledvice
Normocitna anemija je pogosta tudi pri kronični ledvični bolezni. Ledvice namreč niso pomembne samo za odstranjevanje odpadnih snovi iz krvi.
Proizvajajo tudi hormon eritropoetin, ki kostnemu mozgu sporoča, naj izdeluje rdeče krvničke. Ko ledvice ne delujejo dobro, lahko proizvajajo manj eritropoetina, posledično pa kostni mozeg ne tvori dovolj eritrocitov. Zato je lahko anemija eden od zapletov kronične ledvične bolezni.
Vzrok je lahko tudi izguba krvi
Normocitna anemija se lahko pojavi tudi po akutni izgubi krvi, denimo zaradi poškodbe, operacije ali notranje krvavitve.
Pri dolgotrajni izgubi krvi pa se lahko zgodba spremeni. Če telo postopoma izgublja tudi železo in se njegove zaloge izčrpajo, lahko anemija sčasoma dobi značilnosti pomanjkanja železa, pri katerem so eritrociti pogosto manjši.
Vzrok za anemijo je lahko tudi hemoliza, pri kateri se rdeče krvničke razgrajujejo oziroma uničujejo hitreje, kot jih telo lahko nadomesti. Redkeje se težava skriva v kostnem mozgu in njegovi sposobnosti tvorjenja krvnih celic. Prav širok razpon možnih vzrokov je razlog, da zdravnik ob normocitni anemiji običajno ne ostane samo pri podatku o MCV.
Krvna slika je šele začetek
Normocitna anemija se pogosto odkrije s kompletno krvno sliko oziroma hemogramom. Pomembni so med drugim vrednost hemoglobina, hematokrit in MCV. Krvna slika lahko pokaže, da anemija obstaja, ne more pa vedno sama odgovoriti na vprašanje, kaj jo povzroča.
Zdravnik lahko zato glede na izvide, simptome, starost, zdravila in druge bolezni naroči dodatne preiskave. Med drugim se lahko preverjajo retikulociti – mlade rdeče krvničke, ki pomagajo pokazati, kako se kostni mozeg odziva na anemijo – ter delovanje ledvic, zaloge železa in drugi laboratorijski kazalniki. V nekaterih primerih je potreben tudi pregled perifernega krvnega razmaza.
Anemija ne pomeni avtomatično pomanjkanja železa
To je tudi ena pomembnejših razlik za bolnike. Če krvna preiskava pokaže anemijo, ni priporočljivo avtomatično sklepati, da potrebujete več železa. Zdravljenje je odvisno od vzroka.
Če je težava posledica pomanjkanja železa, je pristop drugačen kot pri anemiji zaradi kronične ledvične bolezni, vnetja, krvavitve ali povečanega razgrajevanja eritrocitov. Če se torej že dalj časa spopadate z nenavadno utrujenostjo, zadihanostjo, vrtoglavico, bledico ali razbijanjem srca, je smiselno težave omeniti zdravniku.
Vztrajna utrujenost ima veliko možnih vzrokov, krvna preiskava pa lahko pomaga pokazati, ali je med njimi tudi anemija.
