
Raziskave dokazujejo: pesticidi so morilci možganov
Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v naslednjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Eden od razlogov je ta, da živimo dlje, saj diagnozo ljudje dobijo praviloma po 60. letu. A starost in dednost še zdaleč nista edina faktorja tveganja za to bolezen. Čedalje bolj jasno je, da jo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili – pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo. Najbolj strupen to tveganje zviša za kar 150 odstotkov.

Parkinsonova bolezen je možganska motnja, ki jo po eni strani vsi dobro poznamo, po drugi strani pa znanost še vedno tava v poltemi glede vzrokov, ki jo sprožijo. Bolniki doživljajo nenamerne ali nenadzorovane gibe, kot so tresenje in okorelost, ter težave z ravnotežjem in koordinacijo. Simptomi se pokažejo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Ko bolezen napreduje, lahko ljudje težko tudi hodijo in govorijo. Telesnim znakom se lahko pridružijo duševne in vedenjske spremembe, težave s spanjem in spominom, utrujenost ter depresija.
Obolevnost kmetov dvainpolkrat višja
Da se pri Parkinsonovi bolezni prepletajo dejavniki genetike in okolja, je znano že dolgo. A čedalje bolj jasno je, da ima slednje večjo težo, kot so mislili doslej. Nekateri znanstveniki so prepričani, da okolje celo odločujoče vpliva na razvoj te izjemno omejujoče bolezni. Nabralo se je že kar lepo število študij, ki so se pri raziskovanju vpliva okolja na Parkinsonovo bolezen osredotočile na pesticide. Več ko jih je in novejše ko so, bolj je odgovor enoznačen – da, zaradi pesticidov je tveganje, da bomo za njo zboleli, večje. Občutno večje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
11 °C
Oblačno
četrtek, 13. 3
Deževno
petek, 14. 3
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
7-dnevni obeti