Rak ščitnice je pogostejši kot si mislimo
Ščitnica je majhna žleza z veliko vlogo. Rak na njej je sicer redek, a vseeno pogostejši kot mislimo.

Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki leži na sprednjem delu vratu. Čeprav je majhna, ima izjemno pomembno vlogo – uravnava našo presnovo, telesno temperaturo, energijo in celo razpoloženje. Ko na njej nastanejo vozli ali spremembe, se večina izkaže za nenevarne. A včasih napade rak ščitnice – najpogostejši rak žlez z notranjim izločanjem.
Dobra novica? V večini primerov ga je mogoče zelo uspešno zdraviti, napoved preživetja pa je odlična. Slaba novica pa je, da ga pogosto odkrijemo povsem naključno in da ga je treba spremljati vse življenje.
Kdo naj bo še posebej pozoren?
Rak ščitnice se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških – kar štiri od petih bolnikov so ženske. Najpogosteje se razvije pri ženskah med 40. in 50. letom ter pri moških v poznejših letih.
K razvoju bolezni lahko pripomore več dejavnikov:
- izpostavljenost sevanju (npr. v otroštvu zaradi obsevanja glave in vratu),
- pomanjkanje joda v prehrani,
- dedna obremenjenost (npr. posebni sindromi, kjer se rak pojavlja v družini),
- avtoimunske bolezni ščitnice, stres, nezdrava prehrana in kajenje.

Najpogostejše oblike raka ščitnice
Rak ščitnice ni ena sama bolezen, ampak več vrst tumorjev, ki se med seboj razlikujejo po poteku in prognozi:
- Papilarni rak: najpogostejši (okoli 85 % primerov), raste počasi in ima zelo dobro prognozo – več kot 90 % bolnikov živi vsaj 10 let po diagnozi.
- Folikularni rak: nekoliko redkejši (okoli 10 % primerov), se lahko razširi v pljuča, kosti ali možgane. Tudi ta dobro odgovarja na zdravljenje z jodom.
- Medularni rak: redek (okoli 5 % primerov), pogosto povezan z dednimi sindromi. Prognoza je slabša kot pri papilarnem ali folikularnem raku.
- Anaplastični rak: zelo redek (manj kot 2 %), a tudi zelo agresiven. Žal ga je težko zdraviti, napoved pa je slaba.
Kako se rak pokaže?
V začetku večinoma ne povzroča nobenih težav, zato ga pogosto odkrijejo naključno – pri rutinskem ultrazvoku vratu. Če tumor raste, lahko povzroči:
- otipljivo zatrdlino ali oteklino na vratu,
- težave pri požiranju in dihanju,
- hripav glas,
- bolečine v vratu ali celo v spodnji čeljusti.
Odkrivanje in diagnostika
Prva preiskava pri sumu na spremembe ščitnice je ultrazvok – neboleča in varna metoda, ki pokaže velikost žleze in značilnosti vozlov. Če ultrazvok pokaže sumljive spremembe, sledi punkcija (tanka igla, s katero odvzamejo celice za mikroskopsko analizo).

Kako poteka zdravljenje?
Glavna metoda zdravljenja je operacija – odstranitev ščitnice v celoti ali delno, odvisno od obsega bolezni. Zdravljenje včasih vključuje tudi radioaktivni jod, ki uniči morebitne preostale rakave celice.
Po odstranitvi ščitnice bolniki doživljenjsko jemljejo hormonsko nadomestno zdravljenje (levotiroksin). To ni le nadomestilo za hormone, ki jih ščitnica ne proizvaja več, ampak tudi preprečuje, da bi se bolezen ponovila.
Pri redkih in bolj agresivnih oblikah zdravniki uporabijo še obsevanje ali kemoterapijo.
Življenje po diagnozi
Čeprav diagnoza raka ščitnice zveni zastrašujoče, se večina bolnikov po zdravljenju vrne v normalno življenje. Ključna pa je redna kontrola pri endokrinologu ali specialistu nuklearne medicine, saj se bolezen lahko ponovi tudi po več letih.
Rak ščitnice torej ni bolezen, ki bi jo smeli jemati zlahka, a tudi ne bolezen, ki bi pomenila konec življenjskih načrtov. Zgodnje odkritje, sodobna diagnostika in učinkovito zdravljenje omogočajo, da velika večina bolnikov živi dolgo in kakovostno življenje.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se