© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Rak ščitnice je pogostejši kot si mislimo


Uredništvo
1. 10. 2025, 19.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ščitnica je majhna žleza z veliko vlogo. Rak na njej je sicer redek, a vseeno pogostejši kot mislimo.

ščitnica, rak ščitnice
Profimedia
Raka ščitnice pogosto odkrijejo povsem naključno in ga je potem treba spremljati vse življenje.

Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki leži na sprednjem delu vratu. Čeprav je majhna, ima izjemno pomembno vlogo – uravnava našo presnovo, telesno temperaturo, energijo in celo razpoloženje. Ko na njej nastanejo vozli ali spremembe, se večina izkaže za nenevarne. A včasih napade rak ščitnice – najpogostejši rak žlez z notranjim izločanjem.

Dobra novica? V večini primerov ga je mogoče zelo uspešno zdraviti, napoved preživetja pa je odlična. Slaba novica pa je, da ga pogosto odkrijemo povsem naključno in da ga je treba spremljati vse življenje.

Kdo naj bo še posebej pozoren?

Rak ščitnice se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških – kar štiri od petih bolnikov so ženske. Najpogosteje se razvije pri ženskah med 40. in 50. letom ter pri moških v poznejših letih.

K razvoju bolezni lahko pripomore več dejavnikov:

  • izpostavljenost sevanju (npr. v otroštvu zaradi obsevanja glave in vratu),
  • pomanjkanje joda v prehrani,
  • dedna obremenjenost (npr. posebni sindromi, kjer se rak pojavlja v družini),
  • avtoimunske bolezni ščitnice, stres, nezdrava prehrana in kajenje.
ščitnica, rak ščitnice
Profimedia
Rak ščitnice se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških – kar štiri od petih bolnikov so ženske.

Najpogostejše oblike raka ščitnice

Preberite še

Rak ščitnice ni ena sama bolezen, ampak več vrst tumorjev, ki se med seboj razlikujejo po poteku in prognozi:

  • Papilarni rak: najpogostejši (okoli 85 % primerov), raste počasi in ima zelo dobro prognozo – več kot 90 % bolnikov živi vsaj 10 let po diagnozi.
  • Folikularni rak: nekoliko redkejši (okoli 10 % primerov), se lahko razširi v pljuča, kosti ali možgane. Tudi ta dobro odgovarja na zdravljenje z jodom.
  • Medularni rak: redek (okoli 5 % primerov), pogosto povezan z dednimi sindromi. Prognoza je slabša kot pri papilarnem ali folikularnem raku.
  • Anaplastični rak: zelo redek (manj kot 2 %), a tudi zelo agresiven. Žal ga je težko zdraviti, napoved pa je slaba.

Kako se rak pokaže?

V začetku večinoma ne povzroča nobenih težav, zato ga pogosto odkrijejo naključno – pri rutinskem ultrazvoku vratu. Če tumor raste, lahko povzroči:

  • otipljivo zatrdlino ali oteklino na vratu,
  • težave pri požiranju in dihanju,
  • hripav glas,
  • bolečine v vratu ali celo v spodnji čeljusti.

Odkrivanje in diagnostika

Prva preiskava pri sumu na spremembe ščitnice je ultrazvok – neboleča in varna metoda, ki pokaže velikost žleze in značilnosti vozlov. Če ultrazvok pokaže sumljive spremembe, sledi punkcija (tanka igla, s katero odvzamejo celice za mikroskopsko analizo).

ščitnica, rak ščitnice
Profimedia
Ultrazvok je osnovna in najzanesljivejša metoda za zgodnje odkrivanje sprememb pri raku ščitnice.

Kako poteka zdravljenje?

Glavna metoda zdravljenja je operacija – odstranitev ščitnice v celoti ali delno, odvisno od obsega bolezni. Zdravljenje včasih vključuje tudi radioaktivni jod, ki uniči morebitne preostale rakave celice.

Po odstranitvi ščitnice bolniki doživljenjsko jemljejo hormonsko nadomestno zdravljenje (levotiroksin). To ni le nadomestilo za hormone, ki jih ščitnica ne proizvaja več, ampak tudi preprečuje, da bi se bolezen ponovila.

Pri redkih in bolj agresivnih oblikah zdravniki uporabijo še obsevanje ali kemoterapijo.

Življenje po diagnozi

Čeprav diagnoza raka ščitnice zveni zastrašujoče, se večina bolnikov po zdravljenju vrne v normalno življenje. Ključna pa je redna kontrola pri endokrinologu ali specialistu nuklearne medicine, saj se bolezen lahko ponovi tudi po več letih.

Rak ščitnice torej ni bolezen, ki bi jo smeli jemati zlahka, a tudi ne bolezen, ki bi pomenila konec življenjskih načrtov. Zgodnje odkritje, sodobna diagnostika in učinkovito zdravljenje omogočajo, da velika večina bolnikov živi dolgo in kakovostno življenje.

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.