Majda je nič hudega sluteča pristopila k Prekmurskemu osteološkemu društvu. Včlanjene so njene prijateljice, zato se je tudi ona. Zakaj pa ne. Prej je sicer že nekaj slišala o tej bolezni, vendar si je ni prav predstavljala in zdela se ji je oddaljena – morda kot nekaj, kar se dogaja nekaterim ženskam v starosti. »Jaz tega nimam, jaz sem popolnoma zdrava,« se spominja, da je govorila. Po predavanjih so imeli preventivno merjenje mineralne kostne gostote, takrat je bilo jasno, kako zelo se je zmotila. »S posebno napravo so mi izmerili kostno gostoto in povedali, da imam najverjetneje osteoporozo, zato sem obiskala zdravnika in opravila slikanje pri ortopedu, kjer so diagnozo potrdili,« razkriva.

»V družini ni nihče imel osteoporoze, najverjetneje sem si v mladih letih naredila slabo podlago, bila sem kuharica in imela neredne obroke,« trdi dvainsedemdesetletnica.

Imela več zlomov

Pri ortopedu so jo opozorili na pazljivost »Povedali so, naj pazim, naj se ne udarim in padem, da ne pride do zlomov,« našteva. Kljub pazljivosti je Majda doživela več zlomov: »Imela sem jih štiri ali pet.« Najhuje je bilo pred petimi leti, ko je pozimi na poledenelih tleh padla in si zlomila obe zapestji, koleno in golenico. »Padla sem na trtico in slišala, kako poka, samo pokalo je,« se žalostno spominja. Med operacijo so ji kost učvrstili s štirinajstimi vijaki in kovinsko ploščico. »Tri mesece nisem mogla stopiti na nogo in skoraj leto dni bila na vozičku,« brska po spominu. Že na začetku so ji predpisali zdravila, sicer je nekaj časa prekinila s terapijami, a jih zdaj spet ima. Tako se ji je tudi stanje malo izboljšalo in bolezen ne napreduje, stagnira. »Nič me ne boli, hodim in vse, le paziti moram, da ne padem,« še doda.

##IMAGE-887117##

Prehrana in gibanje sta ključni

Majda poudarja, kako pomembna je zdrava prehrana, »Zelo pomembna je zelenjava, sadje, mlečni izdelki, ki vsebujejo kalcij, rada pa imam oreščke semena in sezam, ki so zelo koristni in polni zdravih sestavin.« Obenem prisega na redno telesno dejavnost, to je ključno: »Pravijo, da hoja najbolj pomaga, tudi sama čutim, kako se mi mišice in kosti razvijajo,« zato se kot članica Prekmurskega osteološkega društva, ki šteje do 300 članov, redno udeležuje telovadbe, ki jo vsak teden pripravijo. »Hodim tudi na predavanja, kjer govorijo o prehrani, kosteh in mišicah. Z društvom pa se večkrat odpravimo na izlet,« zaključuje Majda. Tako se bodo letos udeležili še dogodka pod okriljem istoimenskega društva v Kranju.
Še ena osebna zgodba o bolnici, ki je prebolela raka na dojki:
https://www.vestnik.si/osebna-zgodba-po-diagnozi-me-je-zdravnik-pustil-jokajoco-v-ordinaciji-6594068