Rak je bolezen, ki poleg bolezni srca in ožilja prizadene največji del prebivalcev razvitega sveta. Čeprav po podatkih registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v zadnjem desetletju narašča obolevnost zaradi te bolezni, narašča hkrati tudi doba preživetja bolnikov z rakom. Najboljši preventivni ukrep pred to boleznijo je nekajenje ali prenehanje kajenja.

Nastajanje raka je zapleten, večstopenjski proces, ki poteka dalj časa in za katerega je značilna nepovratna sprememba celic, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo tumorja in se nezdravljena lahko konča s smrtjo. Na to, ali bo nekdo zbolel za katero obliko raka, vplivajo medsebojni učinki več dejavnikov: dedna nagnjenost, način življenja in dejavniki iz okolja ter naključje. Pojava katere koli oblike te bolezni ni mogoče povezati z enim samim dejavnikom, saj je vedno preplet in končni rezultat vseh škodljivih in zaščitnih dejavnikov v našem življenju. To pomeni vse naše zdrave in nezdrave življenjske navade, stike s kemikalijami, fizikalnimi inbiološkimi dejavniki, onesnaženo bivalno in delovno okolje, pa tudi dedna nagnjenost, ki se kaže z večjo ali manjšo sposobnostjo popravljanja napak, ki jih v celičnem jedru povzročijo zunanji dejavniki.

Najpogostejša rak na pljučih in dojkah

Iz zadnjega objavljenega letnega poročila Registra raka za Slovenijo je razvidno, da je v jugovzhodni statistični regiji1 v letu 2004 zbolelo 697 bolnikov: 389 moških in 308 žensk. Istega leta je bilo v Sloveniji zabeleženih 10.625 novo odkritih bolnikov te bolezni, zbolelo je 5.472 moških in 5.153 žensk. Štirje po številu novih primerov najpogostejši raki dosegajo pri moških in pri ženskah več kot 50-odstotni delež vseh novih primerov te bolezni. Pri moških je bil v Sloveniji leta 2004 najpogostejši pljučni rak (16,8 odst. vseh rakov, ugotovljenih pri moških). Pri ženskah je ostal na prvem mestu rak dojk, ki predstavlja 21 odst. vseh rakov pri ženskah. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se število novo odkritih primerov te bolezni še vedno povečuje. Temu sledijo rak kože, debelega črevesa in danke ter rak materničnega telesa.

Pri obeh spolih se število novoodkritih bolnikov veča še pri raku debelega črevesa in danke, malignem melanomu in drugih kožnih rakih, trebušni slinavki in ne-Hodgkinovih limfomih. Pri moških se veča še število novoodkritih bolnikov z rakom mod, pri ženskah pa število novoodkritih bolnic s pljučnim rakom in rakom materničnega telesa. Razveseljivo je dejstvo, da se število novoodkritih bolnic z rakom materničnega vratu od leta 1999 ne povečuje več.

Podatki o preživetju vseh bolnikov zrcalijo uspešnost vseh programov onkološkega varstva; od množičnega presejanje in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja, rehabilitacije in dolgoletnega spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov. V zadnjem obdobju se je relativno 5-letno preživetje zvišalo, pri moških se je povzpelo na 50 odst., pri ženskah pa znaša že 64 odst. Tako veliko razliko v preživetju med spoloma je potrebno pripisati različnim deležem posameznih rakavih bolezni glede na spol in starost. Raziskava EUROCARE, ki poteka na področju Evrope, pa Slovenijo po preživetju bolnikov z rakom še vedno uvršča v spodnjo polovico držav Evrope.

Letošnji svetovni dan boja proti raku je posvečen preventivi. Program ZORA (= Zgodnje Odkrivanje Raka materničnega vratu);www.onko-i.si/zora/ v Sloveniji teče že od leta 1998 in je nastal potem, ko je število na novo zbolelih žensk za to obliko raka leta 1997 dosegel vrh. Gre za organizirano presejanje raka žensk, starih od 25 do 65 let, ki ga opravljajo izbrani ginekologi. Program SVIT (www.program- svit.si) je državni program organiziranega presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu, ki ga je potrdil Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje konec leta 2006, delovati pa bo pričel v letošnjem letu. Rak dojke je na prvem mestu umrljivosti zaradi raka pri ženskah v Evropi in Sloveniji. Demografski trendi kažejo, da se bo ta pomemben javno zdravstveni problem še povečeval. Program DORA pomeni organizirano zgodnje odkrivanje raka dojk s presajanjem, ki bo lahko skupaj z učinkovitimi diagnostičnimi postopki in optimalnim zdravljenjem zmanjšal trenutno stopnjo umrljivosti za rakom dojk za četrtino. Z organiziranim presejanjem bodo ženske, stare med 50. in 69. letom starosti, vabili na mamografijo. Tudi ta program bo poskusno pričel delovati v letošnjem letu.