Nekoč Vujovićev, zdaj Zormanov Janez: Orjak, ki iz kruha dela pivo
Nekoč je delal z Veselinom Vujovićem, od jeseni sodeluje z Brankom Tamšetom, po novem letu je Janeza Gučka pod streho slovenske reprezentance pozdravil še Uroš Zorman.
Slovenski selektor je po odpovedih številnih nosilcev igre Slovenije, med njimi stebrov obrambe Boruta Mačkovška in Blaža Blagotinška, na priprave za bližajoče se evropsko prvenstvo v Skandinaviji povabil kar nekaj novih obrazov. Sploh prvič tudi 30-letnega Janeza Gučka, ki sicer ni čisto pravi debitant, saj je še v eri Veselina Vujovića na sredozemskih igrah v Tarragoni leta 2018 že vpisal šest nastopov in dosegel tri zadetke za Slovenijo. A tisto je bila B-reprezentanca, ki jo je na omenjenem turnirju vodil Uroš Šerbec.
Zdaj je izkušenega levega zunanjega igralca trebanjskega Trima doletela čast zastopanja A-reprezentance, ki bo z Eurom v Oslu na Norveškem začela 16. januarja proti Črni gori, dva dni kasneje nadaljevala proti Švici, 20. januarja pa zadnjo tekmo predtekmovanja odigrala proti Ferskim otokom, preden se, ne dvomimo, preseli v skupino glavnega dela v Švedskem Malmöju.
Vesel, ponosen, počaščen
»Fajn je, kar nekaj znanih obrazov je zraven še od takrat, s sredozemskih iger, lepo jih je spet videti. Res sem vesel, ponosen, počaščen, da sem lahko zraven. Pa tudi, da nas je toliko iz Trebnjega, kar trije,« je družbe Krčana Timoteja Grmška in Ljubljančana Lana Grbića vesel obrambni specialist in dober strelec razdalje, ki je do dveh metrov višine zrasel v eni od okoliških vasi Rimskih Toplic.
Rokometne obrti se je priučil na Dolu pri Hrastniku, kjer je pod mentorstvom lokalne legende in nekdanjega člana prvoligašev Rudarja iz Trbovelj in Krškega Gregorja Klepeja nabiral svoje prve prvoligaške minute. In opozarjal nase močnejše slovenske klube. Leta 2017 ga je tako tedanji selektor Veselin Vujović pripeljal v Koper; tam je v pokalu EHF nabral prve evropske izkušnje.
Španija dala veliko
Po treh sezonah na Obali je šel s trebuhom za kruhom v Španijo in v štirih sezonah nabral 131 nastopov za Huesco, vmes pospravil nekaj žog tudi v mrežo slovite Barcelone. »Španija je bila lepa rokometna, sploh pa življenjska izkušnja. Ko greš iz svoje države, si razširiš obzorja, spoznaš druge kulture, način življenja, druge ljudi. Tam so me zelo lepo sprejeli, naredil sem si 'še eno družino'. Pa še novega jezika se naučiš,« se je svojega obdobja v tujini spomnil Guči ali Gule, kot se ga je po Vujovićevi zaslugi oprijelo v Kopru. Ali pa Džoni, kot ga kličejo v domačih krajih, ne pa tudi v Trebnjem, k(j)er ta vzdevek nosi že Jan Jurečič.
V Sloveniji vseeno bolj opažen
V domovino se je vrnil poleti 2024, ko je sklenil, da je bilo tujine dovolj. Ga je k odločitvi gnala tudi želja po igranju za reprezentanco? »Ko sem se začel pogovarjati, sem se hotel vrniti v domov, všeč so mi bile ambicije kluba, borimo se za prvaka, upam, da nam uspe v tej sezoni. Vpoklic v reprezentanco pa je očitno stranski produkt – vseeno si v Sloveniji bolj opažen kot v Španiji, ne nazadnje smo prvi na lestvici,« je razmišljal Guček, ki je v času svoje kariere razmišljal tudi o drugih stvareh, ne samo rokometu.
Prestižno priznanje za diplomsko delo
Janez je dokaz, da je mogoče ob uspešni profesionalni športni karieri poskrbeti tudi za izobrazbo. Novopečeni inženir živilstva in prehrane je s svojo diplomsko nalogo navdušil Skupnost Višjih in strokovnih šol Slovenije, ki je Gučkovo delo izbrala kot tretje najboljše med vsemi prispelimi predlogi v kategoriji najboljše diplomsko delo 2025, kot so se s svojim diplomantom pohvalili na Šolskem centru Šentjur.
Iskal sem nekaj novega, inovativnega
»Nisem pričakoval, da bo moja diplomska naloga požela tako visoko priznanje, zato sem zares počaščen. Ko sem jo delal in oddal, mi je bila ideja res všeč; gre za varjenje piva iz odvečnega kruha. Iskal sem nekaj inovativnega za naše področje, nekaj, česar še nisem uspel zaslediti v naši literaturi. Sicer sem uporabil recepturo, ki je v tujini že obstajala, in se ravnal po njej, ampak cilj je bil, da ponudim Kmetijski šoli, kjer sem opravljal študij, idejo za njihov lasten trajnostni produkt. Ob tem, ko imajo možnost uporabe lastne surovine, ječmena. Zdela se mi je zanimiva stvar za njihov repertoar lastnih izdelkov,« je o svojem študijskem podvigu razložil Guček.
V praksi užival, v pisanju malo manj
Ni bilo lahko, sploh ker je rokometno kariero vmes gradil v tujini, a izplačalo se je potruditi. »Zaradi moje športne poti in akademskega izostanka se je kar nekaj časa vleklo. A na pobudo mojih bližnjih – res sem potreboval veliko podpore – mi je le uspelo. Začel sem v Sloveniji, v Španiji sem delal malo na daljavo, tam se mi je porodila ideja za diplomsko delo. Ko sem prihajal domov na počitnice, sem opravljal tudi praktični del. Najtežji del pa je bil seveda sestaviti samo diplomsko nalogo. V praksi sem užival, v pisanju pa malo manj,« je priznal Guček.
Mogoče pivovar, zaenkrat rokometaš
Bodoči pivovar z lastno pivovarno, kjer bo(do) iz odvečnega kruha ustvarjali pivo? »Mogoče pa res. Sicer nimam ravno podjetniške žilice, ob tem pa se mi zdi, da je slovenski trg mikro oziroma kraft pivovarn kar zasičen, tako da moraš imeti res dobro idejo. Zaenkrat je to moj hobi. Mi je pa všeč pivovarstvo, bomo videli. Zaenkrat sem le rokometaš,« se je nazaj na svojo aktualno službo navezal Guček.
Čim višje bo šlo
Hvalabogu, kajti pred njim je izziv kariere. Prepričati selektorja Uroša Zormana, da ga vzame s seboj v Skandinavijo, da s soigralci na evropskem prvenstvu poseže čim višje. Kak je domet, pa je ob tako prevetreni zasedbi še pred prvo pripravljalno tekmo – torkovo (18.00) v Trebnjem proti Kuvajtu – vprašanje za milijon evrov. Tudi za Gučka. »Težko ocenim, do kam lahko pridemo. Seveda pa gremo naskakovati najvišja možna mesta. Ampak tekmo po tekmo, vsaka potem pokaže svoje,« je zaključil skoraj 31-letni novinec v izbrani vrsti Uroša Zormana.
Danes lahko pričakuje debi. Kot tudi preostala člana Trima v reprezentanci Lan Grbić in Timotej Grmšek, slednji je ob Blažu Jancu navsezadnje edini desni zunanji igralec v Zormanovem kadru. Vsaj tako topel aplavz kot našteti trojici pa bo polna (nova) dvorana v Trebnjem na edini domači pripravljalni tekmi pred evropskim prvenstvom namenila Klemnu Ferlinu in Kristjanu Horženu, otrokoma trebanjskega rokometa, ki sta dober glas o tamkajšnjem rokometu ponesla po Evropi.
