Pritisk ZDA in negotova prihodnost Venezuele: Maduro ostaja v priporu
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro z ženo Cilio Flores čaka nadaljevanje sojenja v ZDA, potem ko sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je včeraj na zveznem sodišču v New Yorku prvič stopil pred sodnike, potem ko so ga pred nekaj dnevi ameriške specialne enote ujele v Caracasu in ga iz Venezuele prepeljale v ZDA.
Zanikanje obtožb in trditve o nezakoniti ugrabitvi
Maduro je pred sodnikom v celoti zanikal vse obtožbe, se izrekel za nedolžnega in vztrajal, da je bil nezakonito “zajet” ter da je še vedno legitimni predsednik Venezuele. Njegova soproga, Cilia Flores, ki je bila prav tako pridržana, se je izrekla podobno. Par so na sodišče na Manhattnu privedli iz zapora v Brooklynu, ki je v preteklosti gostil številne znane zapornike.
Maduru ZDA očitajo vključevanje v mednarodni narkotikarski kriminal in terorizem – predvsem v zaroto za tihotapljenje kokaina, sodelovanje z kriminalnimi skupinami in posest nevarnega orožja. To izhaja iz obtožnice, ki so jo v New Yorku prvotno izdali že pred leti, a Maduro ni nikoli prišel v ZDA, da bi se soočil z njo, dokler ni nasilna aretacija spremenila te situacije.
Lahko država s silo pripelje tujega voditelja pred sodišče?
Ob vsem tem v javnosti odmeva vprašanje, ali lahko država zareže v drugo suvereno državo, da bi svojega voditelja privedla pred svoje sodišče? Ta argument pa najverjetneje ne bo dovolj za odpoved obtožnice, saj podobni pomisleki v primerih iz preteklosti niso uspeli.
Naslednji narok marca
92-letni zvezni sodnik Alvin Hellerstein je v ponedeljek odločil, da ostaneta v priporu in ju bo spet zaslišal predvidoma 17. marca, ko bo potekal naslednji narok. Tako on kot Flores naj bi pred sodnika stopila v zaporniški opravi.
Madura sicer zastopa odvetnik Barry Pollack, znan tudi kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Obramba za zdaj ne namerava zaprositi za izpustitev proti plačilu varščine.
Pred poslopjem sodišča v New Yorku so se zbrali tako nasprotniki kot podporniki ameriške operacije. Medtem ko so eni protestirali proti ameriškemu posegu v Venezueli, so drugi nosili transparente v podporo predsedniku Donaldu Trumpu in pregonu Madura.
Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica
Medtem ko Maduro čaka na nadaljnje sojenje v ZDA, je v Venezueli nastopila politična negotovost.
Poslanci venezuelskega parlamenta so na izredni seji v Caracasu ostro obsodili zajetje Madura. Dogodek je sprožil politični pretres v državi, parlament pa je hkrati znova izvolil Jorgeja Rodrígueza za predsednika zakonodajnega telesa. Njegova sestra, dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, pa je v ponedeljek tudi uradno prisegla kot začasna predsednica Venezuele.
Rodríguezova ima podporo vrhovnega sodišča v Caracasu, a njena oblast ni povsem brez vprašanj. Del opozicije jo vidi kot nadaljevanje Madurovega sistema, medtem ko se je opozicijski kandidat Edmundo González Urrutia, ki naj bi po ocenah ZDA, EU in nekaterih latinskoameriških držav zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, v nedeljo razglasil za predsednika in vojsko pozval, naj ga prizna za vrhovnega poveljnika.
Trump se obnaša kot "tožilec, sodnik in policist sveta"
Poslanec Fernando Soto Rojas je dejal, da se ameriški predsednik Donald Trump obnaša kot "tožilec, sodnik in policist sveta". Ob tem je poudaril, da ZDA ne bodo uspele zrušiti legitimne oblasti v Venezueli. "Uporabili bomo vso solidarnost, da se naš predsednik vrne domov," je dejal in dodal, da venezuelski parlament Madura še naprej priznava kot zakonitega predsednika države.
"Danes je to Venezuela, jutri je lahko katera koli druga država, ki se ne ukloni," je dejal. Podpredsednici Delcy Rodríguez je izrazil brezpogojno podporo in dodal, da je "domovina v dobrih rokah".
Vrnitev Madura in njegove soproge Cilie Flores je napovedal tudi njun sin, poslanec Nicolas Maduro Guerra. Opozoril je, da bi normalizacija zajetij tujih voditeljev pomenila nevaren precedens za ves svet.
ZDA želijo "sodelujočo vlado"
Prihodnost venezuelske opozicije, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado, medtem ostaja nejasna, politična kriza v državi pa se z zajetjem Madura očitno šele poglablja.
Po navedbah ameriških oblasti naj bi bila Delcy Rodríguez sicer pripravljena na pogovore z Washingtonom, ki od nove oblasti pričakuje poln dostop do venezuelske nafte in drugih naravnih virov. Bela hiša je ob tem poudarila, da si ne prizadeva za popolno spremembo režima, temveč za odstranitev Madura in oblikovanje bolj sodelujoče vlade – tudi, če jo sestavljajo nekdanji člani njegovega kroga.
Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji v Venezueli dejal, da bodo ZDA državo vodile, dokler ne bo mogoča politična tranzicija, podrobnosti pa ni pojasnil. Rodríguez je opozoril, da bi lahko plačala visoko ceno, morda celo višjo od Madura, če ne bo ravnala "pravilno".
Ob tem je zaostril retoriko do sosednjih držav. Kolumbijskega predsednika Gustava Petra je označil za "bolnika" in namignil, da tudi vojaško posredovanje proti Kolumbiji "zveni v redu". Petro je obtožbe zavrnil in ZDA obtožil ugrabitve Madura brez pravne podlage.
Trump se je obregnil tudi ob Kubo in Mehiko. Za Kubo je dejal, da bo brez venezuelske nafte "padla sama od sebe", Mehiki pa znova ponudil pomoč ameriške vojske v boju proti mamilarskim kartelom, kar je predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila.
Zaostrovanje razmer: pritisk na medije in novinarje
Vladne sile so po odstranitvi Madura zaostrile nadzor nad mediji in svobodo govora; mednarodni in domači novinarji so poročali o aretracijah in konfiskaciji opreme, kar je vzbudilo kritike skupin za zaščito novinarskih pravic. To kaže na nadaljevanje notranjih pritiskov v državi kljub spremembi v vodstvu.
Mednarodni odzivi in geopolitične posledice
Madurovo aretacijo in sojenje spremljajo močnejše geopolitične napetosti. Nekatere države so ameriško akcijo označile kot agresijo in poseg v suverenost Venezuele, medtem ko druge dejanja ZDA podpirajo kot nujno za boj proti mednarodnemu kriminalu. To ustvarja globoko razdeljen globalno reakcijo, ki presega preprosto pravno vprašanje kazenskega pregona.
Medtem svetovne organizacije, vključno z OZN, pozivajo k razpravi o mednarodnem pravu in mejah uporabe sile, saj ta incident odpira vprašanja, ki bi lahko imela dolgoročen vpliv na mednarodne odnose.
Če bo Maduro obtožbe proti njemu odločno izpodbijal, lahko zadeva traja več let in postane precedenčna točka v globalnem pravosodju. V naslednjih tednih, ko se približuje naslednji narok na sodišču v New Yorku, bo svet pozorno spremljal, kako se bo razvijal ta izjemno občutljiv primer, ki povezuje pravno, politično in mednarodno dimenzijo na način, ki doslej še ni bil viden.
