1. Za diabetike so problematične sladke jedi. Ne drži. Najbolj problematično živilo ni sladkor, ampak maščobe. Sladkorni bolnik mora zmanjšati uživanje le-teh, da zmanjša telesno težo in se vrednosti sladkorja normalizirajo.

2. Sadje je zdravilo za diabetike. Ni res. Uživajo ga lahko le v zmernih količinah in ne presladkega in prezrelega, da sladkor ne bi narasel zaradi naravnega sladkorja, ki ga vsebuje. Za prigrizke je bolje poseči po zelenjavnih palčkah iz kumar, paprike, korenja, stebelne zelene …

3. Diabetiki ne smejo jesti sladkorja. Ne drži. Ob uravnoteženi prehrani lahko zaužijejo manjšo količino sladkorja, a največ 50 gramov dnevno, biti pa mora sestavni del živil. Ne smejo si sladkati pijač in kave, saj bi se raven sladkorja takoj dvignila.

4. Diabetiki naj jedo čim manj jajc. Ne drži. Jajca ne zvišujejo krvnega sladkorja in nimajo veliko kalorij. Vsebujejo malo nasičenih maščob, ki so najnevarnejše za dvig krvnega sladkorja. V beljaku pa so najkakovostnejše beljakovine, kar jih lahko dobimo za rast in obnovo celic. Uživanje jajc se še vedno omejuje, za kar ni razloga, saj je ugotovljeno, da holesterol, ki ga zaužijemo s hrano, zelo malo vpliva na raven holesterola v krvi.

5. Diabetiki se morajo izogibati svinjini. Ne drži. Svinjina danes ne vsebuje nič več škodljivih maščob kot govedina, lahko je celo bolj pusta. Veliko bolj problematični pa so mesni izdelki, ker vsebujejo slabe maščobe in veliko soli. Nedavno so dokazali, da je uživanje suhomesnatih izdelkov najtesneje povezano z debelostjo.

6. Vložena zelenjava je brez vrednosti. Ne drži. Nove študije dokazujejo, da kisla hrana v želodcu zavira presnovo ogljikovih hidratov, torej počasneje prehajajo v krvni sladkor. Vlaknine, ki jih vsebuje vložena zelenjava, pa so koristne za presnovo in upočasnijo rast krvnega sladkorja po obroku.

7. Sladkorna bolezen tipa 2 je neozdravljiva bolezen. Ne drži povsem. Iz vrst medicinskih strokovnjakov prihajajo sporočila o ozdravljivosti diabetesa tipa 2. Študije kažejo, da dovolj velika izguba telesne mase lahko odpravi to bolezen, torej ni neozdravljiva le zato, ker nimamo ustreznih zdravil, ampak zaradi nemotiviranih bolnikov za spremembo življenjskega sloga. Sladkorna bolezen tipa 1 pa je neozdravljiva. Za njo zbolijo mlajši ljudje in otroci.